Zakaj neustavljivo zehate, čeprav niste utrujeni? Možgani imajo za to jasen razlog

Čeprav znanstveniki povsem ne razumejo, zakaj kopenske živali zehamo, pa so se z obsežnimi raziskavami vendarle dokopali do presenetljivih stvari. Doslej je namreč veljalo, da ljudje zehamo, ko smo zaspani in utrujeni, a nova odkritja so opozorila na še dva resna problema.

Gotovo vas je že kdaj v službi zagrabilo verižno zehanje. Zehate vsakih nekaj minut, čeprav ste dobro in dovolj spali ter se ne počutite utrujeni. V takem primeru gre res za pomanjkanje kisika v možganih, kar ima za posledico tudi večje pregrevanje. V takem primeru gre za pregrevanje lobanje, manj kisika pa pomeni še višjo temperaturo, kar lahko povzroči tudi močan glavobol. Seveda pomaga, če za nekaj minut odprete okno in znižate temperaturo v prostori, še bolj pa pomaga kratek sprehod. Pregrevanje glave lahko nastopi v kateremkoli delu dneva.

Še to ... Bodite pozorni, če se po večkratnem zehanju pojavi glavobol, ker je to lahko znake za neko drug težavo. Dogaja se, da ne pomaga ne hladen zrak in ne sprehod, vi pa še naprej verižno zehate, se za tem lahko skrivajo tudi težave s ščitnico, ki ne uspe enakomerno uravnavati temperature po celem telesu.

Kadar pa vas verižno zehanje ujame v dopoldanskem času, včasih lahko zelo kmalu po tem, ko vstanete, pa je to lahko znak dehidriranosti. Problem večine ljudi, ki na dan spijejo vsaj 2 litra tekočine je, da pijejo vse druge pijače, čeprav njihovo telo potrebuje samo vodo. Povsem običajno vodo brez okusa, barve in vonja. Piti veliko čaja, brezalkoholnih pijač in drugih sadnih sokov je povsem nesmiselno. Pijte izključno in samo vodo, še bolje pa je če na tešče popijete kozarec mlačne vode.

Za dopoldanskim zehanjem se lahko skrivajo tudi težave z ledvicami. Tudi preveč tekočine lahko povzroči svojevrstno dehidracijo. To je v primeru, ko pijete veliko sladkih sokov, tudi gazirane pijače (vključno z mineralno vodo), pa telo ne uspe ločiti balasta od vode.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.