Od česna do riža: 10 kitajskih živil, ki bi jih morali pustiti tam, od koder prihajajo

Kitajska je res največja proizvajalka na svetu, vendar pa njihova ohlapna zakonodaja, ki je pogosto sploh ni, dopušča, da prihajajo na trg tudi nevarni in strupeni proizvodi. Nekateri celo povzročajo strašljive posledice ...

1. Jabolčni sok
Zakaj je kitajski jabolčni sok tako nevaren? Zato, ker na kitajskem ne poznajo omejitev v uporabi pesticidov. Še več! V uporabi so celo dovoljeni pesticidi na osnovi arzena, ki so po Evropi že desetletja prepovedani in zelo škodljivi. In še to ... Kitajci prodajajo ekstrakt jabolčnega soka, ki se samo razredči z vodo. Po naši zakonodaji za tak sok sploh ni treba označiti, da je v resnici kitajski s slovensko vodo.



2. Natrijeva sol
Kitajska proizvede 90 milijonov ton soli na leto, od tega pa gre v 91 % za neužitno industrijsko sol, ki vsebuje veliko težkih kovin in drugih nevarnih snovi. Čeprav industrijska sol nikdar ne bi smela priti na naše mize, pa večina kitajskih proizvajalcev pri tem ne dela razlik.

3. Piščanci
Ko je leta 2013 ameriško ministrstvo za kmetijstvo odobrilo prodajo kitajskih piščancev, so se prvi oglasili nutricisti, nato pa se je število zastrupitev s hrano v določenih predelih podeseterilo! Sicer ni dokazov, da zaradi poceni kitajskega piščančjega mesa, a pehanje za dobičkom je bolj pomembno, kot zdravje potrošnikov. Kitajska je država, kjer je več kot polovica farm okuženih s ptičjo gripo ali kakšno drugo nevarno bakterijo. Seveda ne smemo pozabiti, da znanstveniki še vedno niso nedvoumno pojasnili, ali obstaja resna nevarnost, da ptičja gripa s hrano lahko preide tudi na človeka.

4. Česen
Kitajska je edina država na svetu, kjer je dovoljena pridelava česna s pesticidi, ki so rakotvorni in večkrat dokazano celo smrtno nevarni za ljudi. Kitajski česen prepoznate po neprijetnem vonju in okusu. Na žalost ga najdemo tudi v naših trgovinah.

5. Gobe
Kitajski vzrejitelji gob škropijo s sredstvi na bazi klora, uporabljajo pa tudi kalcijev klorid, natrijev slufit in celo vrsto drugih škodljivih snovi. Vse to z namenom, da gobe ostanejo čim dlje sveže. Verjetno ni treba poudarjati, kako strupene so takšne gobe.

6. Zeleni grah
Leta 2005 je izbruhnila velika afera s plastičnim grahom narejenim iz soje, zelenega barvila in natrijevega metabisulfita. Tak grah povzroča raka in presnovne motnje, problem pa je, ker se pogosto pojavlja med naravno pridelanim grahom. Izogibajte se takšni zelenjavi!

7. Sojine omake
Zveza potrošnikov Hong Konga je lani naredila analizo in v 11 od 40 testiranih priljubljenih blagovnih znamk soje ugotovila prisotnost 4-metilimidazola, ki je že v majhnih količinah izredno rakotvoren. Čeprav proizvajalci užaljeno trdijo, da ne bi smeli vse metati v isti koš, pa moramo dodati, da je bila analiza narejena po kitajskih predpisih, ki v Evropi nikakor ne bi dobili dovoljenja za prodajo.

8. Govedina
Podobno, kot piščančje meso, tudi pri govedini ni prave kontrole nad boleznimi norih krav. Poleg tega je uporaba industrijske soli v živinorejski industriji dovoljena in zelo razširjena, najbolj nevarna pa je uporaba parafina in drugih kemikalij.

9. Breskov kompot
Leta 2014 so v avstralskem nacionalnem inštitutu za nadzor hrane ugotovili, da kitajske breskve v kompotu vsebujejo dvakrat več svinca, arzena in drugih strupenih snovi, kot je dovoljeno. To je še posebej nevarno za možgane novorojenčkov in otrok, nevarno pa je tudi za nosečnice in starejše pri katerih tak kompot povzroča razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.

10. Plastičen riž
O plastičnem rižu smo na Vem kaj jem že pisali - preberite članek tukaj. Čeprav je vse več ljudi osveščenih o tem problemu, pa se tudi na policah evropskih trgovin še vedno najde sporen riž. Poleg tega moramo vedeti, da so prav Kitajci ugotovili, da je donos riža v industrijsko onesnaženih okoljih bistveno višji, kot v zdravem naravnem okolju. Večina kitajskih riževih nasadov je tako v neposredni bližini težke industrije.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.