Pegasti badelj: plevel z razstrupljevalnimi učinki

Pegasti badelj, znan tudi pod imeni Marijin osat ali bodeča neža ali ostropec, se uvršča med najbolj raziskano in najkrasnejše bodičasto zdravilno rastje, ki varuje pred bolezni jeter, skrbi za presnavljanje in čiščenje telesa. Prepoznamo ga po značilnem cvetu rožnato-vijolične barve in nazobčanih bodičastih listih.

V ljudski medicini se pegasti badelj uporablja že več kot dve tisočletji, pomaga pa pri celi vrsti težav. Ščiti jetra pred strupi, obnavlja poškodovane celice jetrnega tkiva. Deluje kot antioksidant, zdravi različne jetrne težave (tudi tiste zaradi prekomernega zaužitja alkohola ali preveč zdravil). Pegasti badelj zdravi tudi poškodbe zaradi virusov in strupenih snovi, poškodbe kot posledica zdravljenja rakavih obolenj,
učinkovit je pri odpravi težav z boleznimi žolča. Odpravlja glavobol in migrene,
pozitivno vpliva na imunski sistem, lajša hemoroide, lajša težave s krčnimi žilami in koristi ožilju. Najnovejše raziskave kažejo, da preprečuje tudi raka na prostati, preprečuje pa tudi diabetes tipa 2.

Pegasti badelj lahko uporabimo na več načinov. Najbolj zanimiva so "živa" semena, ki jih zmeljemo in potresemo po kosmičih ali jih uporabimo kot dodatek k drugim jedem. Okus imajo po kakavu.

Lahko pa semena dan pred uporabo namočimo v vodo, ki jo naslednji dan odlijemo. Semena zmeljemo in jih dodamo k jedem kot ostale začimbe. Pegasti badelj na prav poseben način obogati jedi, poleg tega pa gre za izredno zdrav vsestransko uporaben dodatek.


V zimskih časih je zelo pomembno, da zaužijemo dovolj cink, ki ima velik vpliv pri normalni presnovi maščob, maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in proteinov. Najbolje je kapsulo zaužiti med obrokom (priporočena je ena, največ dve kapsuli na dan).

Seveda se pred uživanjem pegastega badlja posvetujte z zdravnikom. Previdne bodite nosečnice in doječe matere, pa tudi vsi s težavami z žolčem in vsi z boleznimi jeter.

Posebej pa moramo izpostaviti še antioksidativni učinek pegastega badlja. Flavonoidi, ki jih vsebuje, lovijo proste radikale in preprečujejo poškodbe celic, ki pri presnovi povzročajo nastanek prostih radikalov. To so predvsem klorirani ogljikovodiki (ogljikov tetraklorid, trikloroetilen, diklorometan) ter silimarin, ki ščiti jetrne celice v primeru oksidativnega stresa. Problem silimarina je, da je slabo topen v vodi, zato ga je najbolj priporočljivo uživati v obliki tablet ali kapsul.