Med najbolj nevarne in pogoste sodi emulgator E473, ki se pogosto pojavlja na embalaži kot nedolžna, komaj opazna sestavina, a njegova uporaba seže globlje, kot si mislimo.
V tej zgodbi se bomo skupaj poglobili v resnico o E473, povedali, kaj pravzaprav je, zakaj je tako razširjen, kaj o njem pravi znanost in zakaj bi ga bilo smiselno uživati zelo zmerno – če sploh.
Kaj pravzaprav je E473?E473 je industrijsko poimenovanje za sladkorne estre maščobnih kislin. Če se vam to sliši bolj kot poimenovanje iz kakšnega kemijskega priročnika kot nekaj, kar bi radi zaužili – se ne motite. Gre za spojine, ki nastanejo, ko se glicerol (to je osnova vsake maščobe in ga najdemo tudi v rastlinskih oljih) poveže z naravnimi maščobnimi kislinami, ki so največkrat rastlinskega, lahko pa tudi živalskega izvora. To pomeni, da veganom tak dodatek pogosto predstavlja etični pomislek.
E473 se v naravi ne pojavlja, izdelujejo pa ga v tovarnah za živilsko industrijo, kjer je njegova glavna naloga ta, da veže skupaj sestavine, ki se sicer ne bi mešale – denimo olje in voda. To mu omogoča, da se ga uporablja za zgoščevanje, zmehčanje in izboljšanje teksture živil.
Če povemo po domače: E473 je razlog, da je pecivo mehko, da omake ostanejo gladke, da se maslo ne loči v vodi, da sladkarije niso mastne na jeziku in da se žemljice lepo svetijo tudi po več dneh na polici.
Koliko E473 lahko zaužijemo in zakaj je to lahko problem?Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je določila, da je dovoljeni dnevni vnos za E473 do 20 mg na kilogram telesne teže. To pomeni, da odrasla oseba, ki tehta 70 kg, lahko zaužije največ 1.400 mg dnevno. Na prvi pogled to ne izgleda veliko – a težava je v tem, da ga pogosto uživamo več, kot bi si mislili.
Po podatkih portala
FoodInfo se E473 nahaja v vsaj 60 % industrijsko predelanih živil, ki jih lahko kupite v vsakem supermarketu. Tu ne govorimo le o bonbonih ali piškotih, ampak tudi o kruhu, žemljicah, prelivi, zamrznjeni hrani in celo kavah v pločevinkah.
Zaradi tako široke uporabe obstaja velika verjetnost, da povprečen Evropejec že presega priporočeni dnevni vnos, ne da bi se tega sploh zavedal.
Kje najdemo E473?E473 je skrit v presenetljivo veliki količini vsakdanjih izdelkov, med drugim:
- piškoti, žemljice, tortice in kruh iz trgovine,
- prelivi za solate, mastne omake in majoneze,
- instant napitki, predvsem tisti s smetano ali mlekom,
- kava v pločevinkah in praškasti kavni napitki,
- čokoladni namazi,
- žvečilni gumiji,
- sladice z veliko smetane ali maščob.
Zaradi njegove vloge pri stabilizaciji izdelkov ga pogosto najdemo tudi v zamrznjenih jedeh, kjer poskrbi, da izdelek ohrani barvo, teksturo in okus.
Kakšni so lahko stranski učinki?Čeprav uradne zdravstvene ustanove E473 označujejo kot varnega, obstajajo številna opozorila glede uživanja večjih količin. E473 ima namreč blag odvajalni učinek, kar pomeni, da lahko večje količine povzročijo prebavne težave, napenjanje ali celo drisko – še posebej pri otrocih.
Na portalu E-številke.info, ki redno spremlja varnost aditivov, opozarjajo, da "pri pogostem uživanju izdelkov, ki vsebujejo E473, obstaja večja verjetnost za porušenje naravne črevesne flore", kar lahko vodi do oslabljenega imunskega sistema in kroničnih prebavnih motenj.
Dodaten problem je v tem, da se E473 pogosto uporablja skupaj z drugimi aditivi, kot je E330 (citronova kislina), ki lahko v kombinaciji sproži večji oksidativni stres v telesu. Oksidativni stres je stanje, ko je v telesu preveč prostih radikalov – ti pa so povezani z nastankom številnih kroničnih bolezni, vključno z rakom, boleznimi srca in hitrejšim staranjem.
Ali obstajajo raziskave o vplivu E473 na zdravje?Da. In precej zanimive.
Leta 2015 so raziskovalci z
Univerze v Grenoblu izvedli študijo, v kateri so na podganah preučevali dolgoročni vpliv uživanja sladkornih estrov maščobnih kislin. Ugotovili so, da je pri živalih prišlo do zmanjšanja encimske aktivnosti v jetrih ter povečanja telesne teže. Čeprav gre za raziskavo na živalih, se rezultati vedno znova pokažejo tudi v posredni obliki pri ljudeh – predvsem pri tistih, ki pogosto uživajo predelana živila.
V drugi raziskavi, objavljeni v reviji
Nutrition & Metabolism leta 2020, so ugotovili, da redno uživanje emulgatorjev vpliva na propustnost črevesne stene – pojav, poznan kot "puščajoče črevo", kar pomeni, da skozi črevesje v telo pridejo snovi, ki tam nimajo kaj iskati, s tem pa se sprožijo vnetja in oslabitve imunskega sistema.
Kaj pravijo naši predniki?Če bi vprašali naše babice, vam bodo povedale, da se kruh speče iz moke, vode, soli in kvasa. In če so želeli, da se omaka ne loči, so preprosto uporabili jajce ali žlico moke. Naravne metode zgoščevanja, kot so laneno seme, agar-agar (morska želatina) ali koruzni škrob, so bile nekoč nekaj povsem običajnega. Danes pa se vedno bolj zanašamo na laboratorijsko izdelane dodatke, ki jih telo ne zna predelati tako, kot zna predelati naravne sestavine.
Kaj lahko storite?Čeprav je skoraj nemogoče popolnoma izločiti vse aditive iz prehrane, lahko z nekaj zavedanja in previdnosti precej zmanjšate vnos.
Pri nakupu izdelkov vedno preglejte deklaracijo – če zagledate E473, to pomeni, da gre za industrijsko izboljšan izdelek, katerega glavna vrednost je vizualna in teksturna popolnost, ne pa hranilna vrednost.
Izbirajte sveže izdelke, pecivo iz lokalne pekarne ali tisto, kar spečete doma. Ne verjemite slepo trditvam o "naravnih sestavinah" – te so pogosto uporabljene zgolj kot oglaševalski trik, medtem ko se v ozadju skriva kopica kemije.
Za na konecV svetu, kjer je skoraj vsak izdelek narejen tako, da zdrži čim dlje in izgleda čim lepše, je pametno, da se oborožimo z znanjem in zdravo mero skepse. E473 je ena tistih skritih sestavin, ki morda ne povzroči takojšnjih težav, a se v telesu kopiči in vpliva na naše zdravje počasi in tiho.
Vzemite si trenutek in preberite, kaj dajete na krožnik – ker vsak grižljaj šteje. In če vas naslednjič zamika, da bi kupili že pripravljeno tortico z bleščečo glazuro – razmislite, ali ne bi raje spekli svoje, z jajcem in malo domače masti. Vaše telo vam bo hvaležno.