Vnos maščobnih kislin v otroštvu vpliva na razvoj debelosti odraslih

Kratka prehranska odločitev v otroštvu lahko po nekaterih ugotovitvah pusti sled vse do odrasle dobe – predvsem takrat, kadar gre za vrsto maščob na otroškem krožniku. V nadaljevanju si poglejmo, kaj o tem pravi znanost in kaj lahko za zdravje svojih otrok storimo že danes.

Ali ste vedeli, da vas lahko že hrana, ki jo jeste kot otrok, spremlja celo življenje – in to ne samo v spominu na babičine juhe ali sladice, ampak kar dobesedno v telesu ...

Nedavne raziskave kažejo, da določene maščobe, ki jih zaužijemo že v otroštvu, lahko pomembno vplivajo na to, ali bomo imeli v odrasli dobi težave s prekomerno telesno težo, krvnim tlakom ali celo srčno-žilnimi obolenji.

Prijateljica, ki dela kot medicinska sestra v pediatrični ambulanti, mi je nekoč povedala zgodbo o materi, ki je dolgo časa skrbno štela kalorije svojega otroka, a je popolnoma spregledala, kakšne maščobe mu ponuja. Ko je zamenjala ocvrte prigrizke z orehi, lanenim oljem in ribami, se je po nekaj mesecih presenetila, kako se je otrokovo počutje – pa tudi laboratorijski izvidi – izboljšalo. To je le ena od mnogih izkušenj, ki kažejo, da pri prehrani otrok ne šteje samo "koliko", ampak predvsem "kaj".

Naši stari starši so pogosto rekli: "Kar poješ, to si." In čeprav se je to nekoč slišalo bolj kot prispodoba, danes za tem stoji cela znanost. Srčno-žilne bolezni so namreč po nekaterih podatkih še vedno glavni vzrok smrti po vsem svetu – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so odgovorne za približno tretjino vseh smrti globalno. In čeprav se zdi, da se jim ne moremo izogniti, v resnici imamo več vpliva, kot si mislimo – predvsem z uravnoteženo prehrano v zgodnjih letih življenja.

Ko govorimo o maščobah, si marsikdo najprej predstavlja svinjsko mast ali ocvrt krompirček. A maščobe niso vse enake. Med njimi so tudi takšne, ki naj bi bile za zdravje izredno koristne – to so t. i. polinenasičene maščobne kisline. Ne ustrašite se zapletenega imena. Gre za maščobe, ki jih najdemo v živilih, ki jih lahko vključite v vsakdanjo prehrano: ribe (npr. losos, skuša), oreščki (npr. orehi), semena (lanena, chia) ter rastlinska olja (npr. laneno, repično, sončnično).

Posebej pomembni sta dve vrsti teh zdravih maščob: omega-3 in omega-6. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah in lanenem olju, so znane po svojih protivnetnih učinkih. Omega-6 pa najdemo predvsem v rastlinskih oljih in nekaterih oreščkih in semenih. Ključno pa je ravnovesje med tema dvema vrstama – preveč ene in premalo druge lahko telesu po nekaterih ugotovitvah prej škodi kot koristi.

Švedska raziskava BAMSE, ki je spremljala kar 688 otrok od 8. leta pa vse do 24. leta starosti, je nedavno nakazala, da ravno to razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami v otroštvu lahko dolgoročno vpliva na zdravje v odraslosti. To pomeni, da lahko že to, koliko ribjega olja, oreščkov ali lanenega semena poje otrok, po nekaterih ugotovitvah vpliva na to, ali bo kot odrasel imel previsok krvni tlak, odvečne kilograme ali povišan holesterol.

V tej raziskavi so otrokom vzeli vzorce krvi pri 8. in 16. letih, pri 24 pa so preverili, kako zdravi so. Zanimivo je bilo predvsem to, da so dekleta, ki so imela v otroštvu več zdravih maščob (zlasti tistih iz lanenega olja in sončničnih semen), kot odrasle pogosteje imele nižji indeks telesne mase, manjši obseg pasu in nižji delež telesne maščobe. Pri fantih podobnih učinkov niso opazili, kar raziskovalci povezujejo z razlikami v presnovi in hormonskem ravnovesju med spoloma.

Če želimo govoriti bolj konkretno: med najbolj koristnimi maščobami sta linolna kislina (LA) in alfa-linolenska kislina (ALA). Prva je glavna predstavnica omega-6 maščob, druga pa omega-3. Te maščobe telo nujno potrebuje za normalno delovanje celic, imunskega sistema in presnove, vendar jih samo ne more proizvesti – zaužiti jih moramo s hrano. In to je tisto, kar ljudje pogosto pozabimo: ni vseeno, iz česa sestavimo svoj krožnik.

Raziskava BAMSE je pokazala, da so imela dekleta, ki so imele v krvi več LA in ALA že kot deklice, kasneje po nekaterih ugotovitvah ugodnejše vrednosti telesne sestave, boljše razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom ter nižje vrednosti trigliceridov in krvnega tlaka.

Trigliceridi, če se vam zdi ta izraz tuj, so maščobe, ki jih telo ustvari iz odvečne hrane – zlasti sladkorjev in ogljikovih hidratov. Visoke ravni trigliceridov lahko nakazujejo, da jetra delajo čez polno paro in da je maščoba že preplavila krvni obtok. Za natančno oceno svojih vrednosti se vedno posvetujte z zdravnikom ali izvedite laboratorijski izvid.

Čeprav raziskovalci še ne razumejo čisto natančno vseh mehanizmov, obstaja verjetna razlaga: te dobre maščobe naj bi spodbudile telesno porabo maščob in hkrati zavirale njihovo kopičenje v maščobnih celicah. To pomeni, da telo lažje "kuri" tisto, kar pojemo, in manj pogosto konča v obliki obročev okoli pasu.

Telesna presnova deluje podobno kot peč. Če vanjo nalagamo pravo gorivo, bo gorela čisto in učinkovito. Če pa vanjo mečemo kar vse povprek – preveč sladkorja, nasičenih maščob in procesiranih jedi – bo peč začela dimiti, zamašila se bo in ne bo več tako učinkovita. In telo, tako kot peč, se na to po nekaterih ugotovitvah odziva z vnetji, težavami z ožiljem in prekomerno telesno težo.

Zato je še kako pomembno, da otrok že od malih nog dobi dobre maščobe. To ne pomeni, da mora jesti lososa za zajtrk in chia semena za večerjo. Pomembno pa je, da jih vključimo redno in uravnoteženo. Ena žlica lanenega olja dnevno, pest oreščkov namesto čipsa, oljna semena v jogurtu ali ovseni kaši – in otrokovo telo si bo te maščobe po nekaterih ugotovitvah "zapomnilo" za daljši čas.

Današnje prehranske smernice priporočajo, da naj bi maščobe predstavljale 25 do 35 % dnevnega energijskega vnosa, od tega naj bi bilo vsaj 6 do 10 % iz polinenasičenih maščob. Še bolj natančno: otrok, star 8 let, ki dnevno zaužije približno 1800 kalorij, bi tako lahko zaužil približno 20 gramov zdravih maščob dnevno. To je že skoraj pokrito s pestjo orehov in žlico olja – seveda je smiselno dejanske potrebe vašega otroka preveriti pri pediatru ali dietetiku.

Na žalost se večina otrok – še posebej v zahodnem svetu – prehranjuje s precej predelane hrane, kjer prevladujejo nasičene maščobe, sladkor in umetni dodatki. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) otroci in mladostniki v ZDA v povprečju dobijo skoraj 62 % vseh dnevnih kalorij iz ultraprocesirane hrane – torej hrane iz škatel, vrečk, z dodanimi barvili, okusi in konzervansi.

To pa je po nekaterih ugotovitvah povezano ne le z debelostjo, ampak tudi s tako imenovanimi tihimi vnetji v telesu, ki naj bi igrala vlogo pri številnih sodobnih zdravstvenih izzivih – od presnovnih motenj, prek srčno-žilnih obolenj, do težav s ščitnico. Več o tem, kako predelana hrana vpliva na otroški razvoj, si lahko preberete tudi v prispevku Proti rezancem, testeninam in klobasam.

Na vasi so ljudje dobro vedeli, da "žlica lanenega olja na tešče" koristi zdravju. Babice so otrokom kuhale ovseno kašo z mlekom in orehi, uporabljale konopljino olje za solate in pogosteje kot danes pekle ribe, kadar so jih le lahko dobile.

Ljudsko izročilo je znalo uporabiti domača semena za lažjo prebavo, oreščke za "krepitev" možganov in ribe za moč v kosteh. Danes pa imamo za marsikatero od teh modrosti tudi znanstvena pojasnila – omega-3 maščobe naj bi po nekaterih raziskavah pripomogle k boljšemu delovanju možganov, pozornosti in čustveni stabilnosti.

Če želite, da vaš otrok nekoč odraste v zdravo, vitalno in srečno osebo, je eden najboljših daril, ki mu jih lahko podarite, uravnotežena prehrana že v otroštvu. In v tej prehrani bi lahko imele pomembno mesto tudi zdrave maščobe. Velja torej razmisliti: to, kar otroci pojejo danes, lahko soustvarja temelje za zdravje v odraslih letih.

Naj vaš otrok raste s pestjo orehov v žepu in žlico olja v solati – namesto s čipsom in gazirano pijačo. In naj bo vsaka žlica dobra za telo in še boljša za srce.

Opomba: Avtor tega prispevka ni nutricionist. Besedilo je namenjeno splošnemu informiranju in ne nadomešča nasveta zdravnika, pediatra ali kliničnega dietetika. Pred večjimi spremembami v prehrani otroka se posvetujte s strokovnjakom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.