Vnos maščobnih kislin v otroštvu vpliva na razvoj debelosti odraslih

Nedavne raziskave so potrdile, da določene maščobe, ki jih zaužijemo že v otroštvu, pomembno vplivajo na to, ali bomo imeli v odrasli dobi težave s prekomerno telesno težo, krvnim tlakom ali celo srčno-žilnimi boleznimi.

Naši stari starši so pogosto rekli: "Kar poješ, to si." In čeprav se je to nekoč slišalo bolj kot prispodoba, danes za tem stoji cela znanost. Srčno-žilne bolezni so namreč danes še vedno glavni razlog za smrt po vsem svetu – odgovorne so za kar 1 od 3 smrti. In čeprav se zdi, da se jim ne moremo izogniti, v resnici imamo več vpliva, kot si mislimo – predvsem z zdravo prehrano v zgodnjih letih življenja.



Kaj imajo maščobe opraviti z zdravjem?

Ko govorimo o maščobah, si marsikdo najprej predstavlja svinjsko mast ali ocvrt krompirček. A maščobe niso vse enake. Med njimi so tudi takšne, ki so zdravju izredno koristne – to so t. i. polinenasičene maščobne kisline. Ne ustrašite se zapletenega imena. Gre za maščobe, ki jih najdemo v živilih, ki jih lahko vključite v vsakdanjo prehrano: ribe (npr. losos, skuša), oreščki (npr. orehi), semena (lanena, chia) ter rastlinska olja (npr. laneno, repično, sončnično).

Posebej pomembni sta dve vrsti teh zdravih maščob: omega-3 in omega-6. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah in lanenem olju, so znane po svojih protivnetnih učinkih. Omega-6 pa najdemo predvsem v rastlinskih oljih in nekaterih oreščkih in semenih. Ključno pa je ravnovesje med tema dvema vrstama – preveč ene in premalo druge lahko telesu prej škodi kot koristi.

Otroštvo kot temelj odraslega zdravja

Švedska raziskava BAMSE, ki je spremljala kar 688 otrok od 8. leta pa vse do 24. leta starosti, je nedavno potrdila, da ravno to razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami v otroštvu lahko dolgoročno vpliva na zdravje v odraslosti. To pomeni, da lahko že to, koliko ribjega olja, oreščkov ali lanenega semena poje otrok, vpliva na to, ali bo kot odrasel imel previsok krvni tlak, odvečne kilograme ali povišan holesterol.

V tej raziskavi so otrokom vzeli vzorce krvi pri 8. in 16. letih, pri 24 pa so preverili, kako zdravi so. Zanimivo je bilo predvsem to, da so dekleta, ki so imela v otroštvu več zdravih maščob (zlasti tistih iz lanenega olja in sončničnih semen), kot odrasle imele manj težav s prekomerno telesno težo, manj holesterola in nižji krvni tlak. Pri fantih podobnih učinkov niso opazili, kar raziskovalci povezujejo z razlikami v presnovi in hormonskem ravnovesju med spoloma.

Linolna in alfa-linolenska kislina – ti dve imejte v mislih

Če želimo govoriti bolj konkretno: med najbolj koristnimi maščobami sta linolna kislina (LA) in alfa-linolenska kislina (ALA). Prva je glavna predstavnica omega-6 maščob, druga pa omega-3. Te maščobe telo nujno potrebuje za normalno delovanje celic, imunskega sistema in presnove, vendar jih samo ne more proizvesti – zaužiti jih moramo s hrano. In to je tisto, kar ljudje pogosto pozabimo: ni vseeno, iz česa sestavimo svoj krožnik.

Raziskava je pokazala, da so dekleta, ki so imele v krvi več LA in ALA že kot deklice, kasneje redkeje postala debele ženske, imele so boljše razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom, nižje vrednosti trigliceridov in nižji krvni tlak.

Trigliceridi, če se vam zdi ta izraz tuj, so maščobe, ki jih telo ustvari iz odvečne hrane – zlasti sladkorjev in ogljikovih hidratov. Visoke ravni trigliceridov so znak, da jetra delajo čez polno paro in da je maščoba že preplavila krvni obtok. Vrednosti nad 1,7 mmol/l so že razlog za alarm.

Kako maščobe delujejo v telesu?

Čeprav raziskovalci še ne razumejo čisto natančno vseh mehanizmov, obstaja zelo verjetna razlaga: te dobre maščobe naj bi spodbudile telesno porabo maščob in hkrati zavirale njihovo kopičenje v maščobnih celicah. To pomeni, da lažje kurimo tisto, kar pojemo, in manj pogosto konča v obliki obročev okoli pasu.

Telesna presnova deluje podobno kot peč. Če vanjo nalagamo pravo gorivo, bo gorela čisto in učinkovito. Če pa vanjo mečemo kar vse povprek – preveč sladkorja, nasičenih maščob in procesiranih jedi – bo peč začela dimiti, zamašila se bo in ne bo več učinkovita. In telo, tako kot peč, se na to odzove z vnetji, težavami z ožiljem in prekomerno telesno težo.

Kaj to pomeni za vsakdanjo prehrano?

Zato je še kako pomembno, da otrok že od malih nog dobi dobre maščobe. To ne pomeni, da mora jesti lososa za zajtrk in chia semena za večerjo. Pomembno pa je, da jih vključimo redno in uravnoteženo. Ena žlica lanenega olja dnevno, pest oreščkov namesto čipsa, oljna semena v jogurtu ali ovseni kaši – in otrokovo telo si bo te maščobe zapomnilo za celo življenje.

Današnje prehranske smernice priporočajo, da naj bi maščobe predstavljale 25 do 35 % dnevnega energijskega vnosa, od tega naj bi bilo vsaj 6 do 10 % iz polinenasičenih maščob. Še bolj natančno: otrok, star 8 let, ki dnevno zaužije približno 1800 kalorij, bi moral s hrano zaužiti približno 20 gramov zdravih maščob dnevno. To je že skoraj pokrito s pestjo orehov in žlico olja.

In kje tiči past?

Na žalost se večina otrok – še posebej v zahodnem svetu – prehranjuje s preveč predelane hrane, kjer prevladujejo nasičene maščobe, sladkor in umetni dodatki. Študija iz ZDA je pokazala, da kar 65 % otrok zaužije več kot polovico svojih kalorij iz t. i. ultraprocesirane hrane – torej hrane iz škatel, vrečk, z dodanimi barvili, okusi in konzervansi.

To pa vodi ne samo v debelost, ampak tudi v tako imenovana tiha vnetja v telesu, ki so vzrok številnim sodobnim boleznim – od sladkorne bolezni tipa 2, srčnih bolezni, težav s ščitnico in celo depresije.

Kaj pravi ljudske modrosti?

Na vasi so ljudje dobro vedeli, da "žlica lanenega olja na tešče" koristi zdravju. Babice so otrokom kuhale ovseno kašo z mlekom in orehi, uporabljale konopljino olje za solate in pogosteje kot danes pekle ribe, kadar so jih le lahko dobile.

Ljudsko zdravilstvo je znalo uporabiti domača semena za čiščenje črevesja, oreščke za krepitev možganov in ribe za moč v kosteh. Danes pa za to imamo tudi znanstvene razlage – omega-3 maščobe denimo dokazano izboljšujejo delovanje možganov, pozornost in čustveno stabilnost.

Za konec ...

Če želite, da vaš otrok nekoč odraste v zdravo, vitalno in srečno osebo, je eden najboljših daril, ki mu jih lahko podarite, zdrava prehrana že v otroštvu. In v tej prehrani morajo imeti pomembno mesto tudi zdrave maščobe. Ne pozabite: to, kar pojemo kot otroci, gradi temelje za zdravje odraslih let.

Naj vaš otrok raste s pestjo orehov v žepu in žlico olja v solati – namesto s čipsom in gazirano pijačo. In naj bo vsaka žlica dobra za telo in še boljša za srce.