24. junija 1899 se je v kraju Bludenz na Predarlberškem v Avstriji rodil Rudolf Breuss. Izučil se je za električarja, svetovno slavo pa si je pridobil s knjigo Rak, levkemija in druge na videz neozdravljive bolezni ozdravljene z naravnimi sredstvi (knjiga je prevedena tudi v slovenski jezik, doslej pa so jo po svetu prodali že več kot 2 milijona izvodov). Breuss je umrl 17. maja 1990 naravne smrti, s to metodo pa naj bi pozdravil več kot 45.000 ljudi (tako se je pohvalil v knjigi, ki je izšla leta 1980 in v kateri podrobno opisuje svojo metodo). Breussva metoda za uradno medicino velja kot rizična in škodljiva.
Pa je res?
Breuss je razmišljal zelo pragmatično in na videz logično. Telo za rast potrebuje beljakovine. Če teh beljakovin ni, začne izrabljati zaloge. Ko izčrpa vse zaloge, so na vrsti tvorbe, ki jih telo ne prepozna za svoje, torej začne izrabljati energijo tumorjev. Na koncu se zgodi, da se tumorji zaradi pomanjkanja hrane ne samo, da ne morejo širiti, pač pa tudi odmrejo. Po Breussovem mnenju 42 dni kontroliranega stradanja lahko ozdravi vse neozdravljive bolezni.
Ključna stvar te metode je, da v času terapije bolnik ne zaužije nobene beljakovine, energijo za delovanje telesa pa dobi iz zelenjavnih sokov. Breuss priporoča pitje 3 do 5 dcl soka pripravljenega iz rdeče pese, korenja, zelene, redkve in krompirja. Poleg tega je priporočljivo na dan popiti še 2 litra čaja, ki je prilagojen raku, ki ga želite ozdraviti. Za kosilo pa Breuss priporoča 2 dcl tople bistre čebulne juhe.
Na prvi pogled se zdi ta terapija enostavna, v resnici pa ni. Pred pričetkom je potrebno telo klistirati in ga očistiti čim več škodljivih strupov in kemikalij. Prav tako je ves čas diete potrebna blaga telesna aktivnost in vsakodnevna masaža, da se spodbudi prekrvavitev in izraba maščobnih zalog. Zelo pomembno je tudi premagovanje stresa in duhovno očiščenje. Nikar pa tega ne počnite brez medicinskega nadzora. Ljudje namreč različno reagiramo na procese postenja in stradanja.
Čeprav je stradanje tisočletja znana metoda zdravljenja, jo sodobna medicina zavrača.
Povsod po svetu Breussovo metodo zavračajo. Edina država, ki jo priznava in jo tudi vključuje v procese zdravljenja, je Rusija.
Še več!
Rusi celo uporabljajo nagrajeno metodo, ki jo je razvil Aleksej Suvorin. V začetku 30-tih let prejšnjega stoletja je proučeval indijske, tibetanske in kitajske zdravilne metode in med drugim naletel na postopke postenja in stradanja. Naključje je hotelo, da je zaradi političnih razmer v Rusiji pobegnil v takratno Kraljevino Jugoslavijo, kjer je pristal v zaporu, kar je bilo odločilnega pomena za njegovo nadaljnje delo. Ko je čakal na sojenje, je odklanjal vso hrano, celoten proces pa je trajal 35 dni. Na koncu je bil izpuščen iz zapora, a je gladovno stavko želel izpeljati do konca. Brez hrane je vztrajal 42 dni, tako kot je svetoval Rudolf Breuss.
Celoten proces sojenja in razvoja dogodkov po njem je spremljal Genadij Petrovič Malahkov. Malahkov je celotno dogajanje in natančen popis hrane, ki jo je Suvorin med procesom zaužil, opisal v knjigi Stradanje. Še danes ta knjiga velja za biblijo vseh tovrstnih diet.
Med drugim je Malahkov v knjigi zapisal, da je za ozdravitev čira na želodcu in raka na črevesju potrebnih 2 do 4 tedne stradanja. Za ozdravitev astme 4 do 5 tednov. Zoženo aorto lahko pozdravite v 4 do 6 tednih. Sklerozo v 1 do 3 tednih. Sladkorna bo izginila v 8 do 12 dneh. Celo revmo lahko pozdravite s stradanjem v 5 do 6 tednih ...
Na koncu je potrebno dodati še eno nenavadno okoliščino. Proučevanje ljudi, ki so umrli od lakote, je pokazalo, da telo v povprečju izgubi 97 % sala (maščobe na trebuhu veljajo še posebej za nevarne), jetra so se zmanjšala za 6 %, mišice za 30 %, celo količina krvi se je zmanjšala za 17 %. Edina stvar, na katero stradanje ne vpliva, so možgani. Možgani ohranjajo svojo materialno kompaktnost in jih pomanjkanje hrane ne prizadene. Zase porabijo toliko, kot potrebujejo, četudi na račun pravilnega delovanja drugih organov.
Leta 2012 je v nemški strokovni medicinski reviji DMW izšel članek z naslovom Kako uporabne so diete proti raku. Skupina zdravnikov je zaključila, da po pregledu dostopne literature za Breussovo (in več drugih metod) ne obstajajo klinični dokazi o učinkovitosti, se pa pojavlja veliko neželenih učinkov, kot je podhranjenost.
Komu verjeti?
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
