Zakaj je stanje s koronavirusom pri nas bolj dramatično, kot pri nekaterih sosedah, in zakaj se moramo bati Švice

Slovenija ima po 17 dneh epidemije 184 okuženih na milijon prebivalcev. To sicer ni največ, pa tudi zanemarljivo malo ne. Po tem kriteriju imajo veliko večje težave v Italiji (886 okuženih na milijon), katastrofalno stanje je tudi v Švici (780 okuženih na milijon), šele nato sledi Španija, ki ji grozi kolaps zdravstvenega sistema in prevzem štafetne palice od Italijanov. S 314 okuženimi na milijon prebivalcev je v slabši kondiciji od nas tudi Avstrija. Slovenija se drži podobno kot Nemčija, ki ima 199 okuženih na milijon prebivalcev.

Zanimiv je tudi indeks širjenja epidemije iz bolnih na zdrave, ki upošteva dnevni prirastek, število prebivalcev in število dni od zaznave prvega primera okužbe. Za Italijo ta indeks kaže, da en bolnik okuži 3,74 zdravih, najbolj katastrofalno pa je stanje v Švici, kjer en okuženi prenese bolezen na 6,37 zdravih ljudi. Švica je zato že nekaj časa najnevarnejša točka na planetu. Veliko bolj, kot Španija, kjer indeks širjenja bolezni dosega 3,23. Zaskrbljeni so lahko tudi v Avstriji, kjer en bolnik okuži 2,25 zdravih oseb.



Slovenija (indeks 1,19) je tudi po tem kriteriju v družbi z Nemčijo (1,24), kar nas uvršča med rizične države.

Indeks 1,19 za Slovenijo pomeni, da sicer nismo daleč od zajezitve, varni pa tudi nismo. Sprejeti bo potrebno še kar nekaj ukrepov, da bomo indeks širjenja spravili pod 1.

Za primerjavo: Madžari imajo indeks širjenja virusa 0,11 in o kakšni epidemiji ne rabijo razmišljati. Tudi ZDA (indeks 0,77) imajo še priložnost, da zajezijo virus (seveda, če so podatki o testiranjih točni). Razmeroma dobro gre tudi Hrvatom (indeks 0,76).

Zgodba zase je Rusija, ki meji na Kitajsko in Evropo (dve največji žarišči koronavirusa). Rusi imajo po 19 dneh epidemije (2 dni več kot mi) samo 306 okuženih (25 % manj kot Slovenija), kar je za državo s 145 milijona prebivalcev izredno malo. Ali na to vpliva jeklen ruski imunski sistem, ali morda kombinacija tradicionalne in ljudske medicine (Rusija je poleg Kube ena redkih držav kjer si zdravniki v bolnišnicah pomagajo tudi z domačimi zdravili).

Poleg Rusije so nenavadno nizko število obolelih zaznali tudi na Tibetu, v Mongoliji in Severni Koreji, ki pa ji že od vsega začetka očitajo, da imajo zdravilo in ga skrivajo pred svetom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.