
Večina nas olive pozna s pultov v delikatesnih oddelkih ali iz kozarcev v supermarketu – a le redki vemo, da med zelenimi in črnimi olivami ni bistvene botanične razlike. Gre za isto sadje, nabrano v drugem trenutku zorenja. Ko to izveste, začnete olivam gledati z docela drugačnimi očmi.
Znanka, ki vsako leto preživlja del poletja na Kreti, mi je nekoč pripovedovala, kako jo je presenetilo, ko je domačin na kmetiji pokazal na isto oljko in rekel: "Hočeš zeleno – poberi zdaj. Hočeš črno – počakaj mesec." Vso svojo življenje je mislila, da gre za dve povsem različni vrsti drevesa.
Olive so eno najstarejših poznanih živil na svetu. Prve plantaže so nastale že pred 7.000 leti, pred 5.000 leti pa so v Grčiji že imeli prve komercialne nasade. Olive in pridelki iz njih so bili nepogrešljiv dodatek k hrani in – kot velja v mediteranski tradiciji še danes – izjemno cenjeno živilo za zdravje.
Poznamo več okusov oliv: od sladkih do kislih, barve pa segajo od zeleno-rumenih, vijolično-črnih, rdeče-rjavih do globoko črnih. A le redki potrošniki vedo, da so razlike med zelenimi in črnimi olivami resnično minimalne.
Zelene olive so nabrane tik preden dozorijo. Ker se takrat v sadežu še ni razvila polna količina olja, so čvrstejše in imajo bolj izrazito grenkost. Ravno ta grenak okus pa ni slabost – je namreč znak prisotnosti oleuropeina, naravnega polifenola, ki ga v zreli, črni olivi najdemo v bistveno manjši količini. Po podatkih pregleda v reviji Nutricion Hospitalaria so fenolne spojine v olivah, zlasti oleuropein, povezane z antioksidativnim, antihipertenzivnim in kardioprotektivnim delovanjem.
Črne olive dozorijo na drevesu. V tem procesu se grenkoba umiri, olje pa se v sadežu nabere v večji količini. Zato so bolj mehke, mastnejše in blagega okusa – le redko so polnjene.
Zelene olive so pogosto polnjene z oreščki, papriko ali čebulo, a prav postopek priprave jim doda dvakrat več natrija kot črnim. To je praktičen podatek za vse, ki pazijo na vnos soli.
Na kratko:
🟢 Zelena oliva = manj zrela, več grenkobe, manj olja, več natrija
⚫ Črna oliva = zrela, blažja, več olja, manj natrija
Grenak okus oliv ni napaka, temveč odlika. Podobno velja za oljčno olje – Znate uporabljati olivno olje? Preverite! pojasnjuje, da če oljčno olje pogreni, to ne pomeni, da se je pokvarilo; prav nasprotno – več grenkobe pomeni, da ima olje več antioksidantov.
Oleuropein je tista spojina, ki daje olivam njihov prepoznaven grenak priokus. Raziskava, objavljena v reviji International Journal of Molecular Sciences, ugotavlja, da ima oleuropein antioksidativne lastnosti, med drugim zavira oksidacijo LDL holesterola in deluje ugodno na srčno-žilni sistem. Torej – zelene olive imajo rahlo prednost pred črnimi, kadar gre za vsebnost teh koristnih spojin.
Oljčno olje, ki nastane iz oljk, je ena od 3 najbolj zdravih maščob in vsebuje oleokantal – naravno snov s protivnetnim delovanjem, ki ga podrobneje obravnavamo v članku 5 živil, ki lahko pomagajo proti vnetnim procesom v telesu.
Odgovor je odvisen od tega, kaj iščete:
Olive so – ne glede na barvo – sestavni del mediteranske prehrane, ki velja za eno od najboljših za zdravje srca in kontrolo telesne teže. Prav tako jih najdemo v receptih, kot je okusna solata iz radiča, oliv in parmezana.
Na svetu je danes 865 milijonov oljčnih dreves, ki zasedajo površino 9,6 milijona hektarjev – to je dvakratna velikost Švice. Oljka je bolj razširjena kot jablana, banana ali mango. Prehitijo jo samo kokosove palme. Že samo ta podatek pove, kako globoko je oljka zasidrana v človeški civilizaciji.
Naslednjič, ko boste v roki držali kozarec oliv in se spraševali, katere vzeti – zelene ali črne – se spomnite: izbirate med istim sadežem, le v različnih trenutkih njegovega življenja. Obe sta dobri izbiri. Tista prava je tista, ki jo boste resnično jedli.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
