Vpliv vremena na našo počutje je v vročih dneh še posebej veliko. Ko se temperatura dvigne nad 22 stopinj, se v našem telesu vklopijo hladilni procesi. Začnemo se potiti, telo pa za vzdrževanje nizke temperature porabi velike količine tekočine. Te pa nimamo vedno dovolj, zato pomanjkanje vode obremenjuje druge organe in sisteme, pri čemer najbolj nastradajo ožilje in živci.
Kateri so znanilci vročinske kapi?
Vročinska preobremenjenost ne nastopi iznenada. Najprej se kaže v mišičnih krčih, nenavadnem srčnem utripu, slabosti in utrujenosti.
Drugo fazo prepoznamo po vrtoglavici, glavobolu in "muhah" v očeh (pogled vam motijo premikajoči krogci).
Tretja faza je že zelo resen znak vročinske kapi. Prihaja do izrazitih motenj srca, znižanja krvnega pritiska in izgube zavesti.
V skrajnem primeru pa vročinsko kap prepoznate po komi, usodni aritmiji in zastoju srca.
Kako se ohladiti?
Pred vročinskim udarom se obvarujete z veliko tekočine. Priporočeno je uživanje pijače bogate z elektroliti, priporočena je tudi slana voda, še boljši pa so zelenjavni ali sadni sokovi.
Če najdete kje v bližini kak hladilnik, si dajte nekaj hladnega na čelo, temenski del vratu, pod pazduho ali na trebuh. To so namreč točke, ki so bogato prekrvavljene s krvjo in je zato proces hlajenja hitrejši.
Koliko tekočine je optimalno, da popijete čez dan, si lahko izračunate spodaj:
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
