Ste vremensko občutljivi? 4 prehranski zavezniki, ki telesu pomagajo prebroditi vsako spremembo vremena

Glavobol, ki se pojavi, še preden se na nebu zbero prvi oblaki. Utrujenost, ki vas povsem "položi", čeprav ste prejšnjo noč spali osem ur. Bolečine v sklepih, ki napovejo dež bolje kot marsikatera vremenska aplikacija. Če vam je to znano, niste edini – in niste si tega izmislili.

Znanka nam je nedavno povedala, da je desetletja mislila, da si domišlja, kako vedno "začuti" spremembo vremena v kolenih in glavi, dokler ji zdravnik ni pojasnil, da gre za razmeroma pogost in dobro poznan pojav. Odtlej si pri prehrani bolj pomaga – in po njenih besedah so se ji simptomi omilili.

Hitre temperaturne spremembe ter nihanja v zračnem pritisku in vlagi namreč lahko vplivajo na počutje, z leti pa se občutljivost za marsikoga še poveča. Ker je vreme jeseni in spomladi še posebej nestanovitno, se s tem sooča veliko ljudi. Pojavu, pri katerem telo občutljivo reagira na vremenske spremembe, strokovnjaki pravijo meteoropatija, znanstvene raziskave pa kažejo, da nanj lahko vpliva kombinacija več vremenskih dejavnikov hkrati, ne le enega samega (raziskava o meteoropatiji, objavljena v reviji PLOS ONE). Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da vremenske in podnebne razmere lahko vplivajo na naše počutje in zdravje širše populacije.

Dobra novica je, da lahko s pametno izbiro živil marsikaj naredite sami. Ali ste vedeli, da vam lahko že štirje preprosti prehranski "zavezniki" pomagajo lažje prebroditi vsako vremensko spremembo?

Zelenjavna juha

Poletje morda ni ravno čas za juhe, jesen pa toliko bolj. Zelenjavna juha ima namreč vse hranljive snovi zelenjave, ki jo uporabite, poleg tega pa telo hitro ogreje in mu da energijo. Ko pride do naglih atmosferskih sprememb, mora tudi telo hitro reagirati, topel obrok, bogat z vitamini, minerali in tekočino, pa mu pri tem gotovo ne škodi.

Za še bogatejšo juho poskusite kombinacijo korenja, zelene, čebule, por a in peteršilja – tako v en lonec združite kar nekaj živil, ki jih omenjamo tudi v nadaljevanju (na primer peteršilj kot vir železa).

Gobe in gozdni sadeži

Gozdni sadeži, še posebej gobe, po ljudskem izročilu in nutricionističnih priporočilih ugodno vplivajo na krvni obtok in pripomorejo k lažjemu uravnavanju pritiska. To naj bi veljalo tako ob nenadnem padcu temperature kot tudi ob hitrem dvigu. Telo se mora namreč čez dan večkrat prilagajati, zato je dobra prekrvavitev ključnega pomena. Če vas pogosto zebe v noge ali roke, je smiselno na jedilnik dodati več gozdnih sadežev, tudi rozin, pa tudi drugih živil, za katera velja, da spodbujajo cirkulacijo – na primer modre ribe, polnozrnata žita, jagodičevje, citruse in začimbe, kot so ingver, cimet in kurkuma.

Več o tem, katera živila naj bi po mnenju nutricionistov pospeševala krvni obtok, si lahko preberete v prispevku Hrana, ki pospešuje krvni obtok, če pa vas pogosto zebe v okončine, vam bo v pomoč tudi članek Kaj narediti, če vas pogosto zebe v noge.

Železo

Železo skrbi, da imajo celice dovolj kisika. Pomanjkanje železa pomeni, da ste hitreje utrujeni, pogosteje lačni, poleg tega pa lahko postanete tudi bolj nejevoljni in brez moči – simptomi, ki se ob nestabilnem vremenu še opazneje pojavijo. Največ železa, ki se v telesu razmeroma hitro aktivira, najdete v peteršilju, čebuli, grahu in bučnih semenih, pa tudi v stročnicah, temnem mesu in nekaterih vrstah zelenjave, kot so brokoli, špinača in blitva.

Ker na absorpcijo železa vpliva tudi kombinacija z drugimi živili (na primer kalcij, čaj in kava jo lahko zmanjšajo, vitamin C pa poveča), si lahko več o tem preberete v prispevku Hrana, ki zmanjšuje absorpcijo železa. Če vas zanima, katera živila so še posebej bogata z železom in zakaj je to pomembno za imunski sistem, si oglejte tudi članek Železo za hitrejšo ozdravitev in trdnejši imunski sistem.

Voda

Daleč najboljši blažilec vremenskih sprememb je voda. Vremenska občutljivost je namreč po nekaterih ugotovitvah izrazitejša, kadar je telo dehidrirano. Najpreprosteje bi bilo, da pred pričakovano vremensko motnjo spijete liter ali dva vode, a od tega ne bi bilo veliko koristi, saj bi večino odvečne vode telo preprosto izločilo. Vodo je treba piti počasi in enakomerno prek celega dne.

Zelo pomembno je, da se pri tem držite nekaj osnovnih pravil, ki jih najdete v naslednjih prispevkih:

• Koliko vode je zdravo popiti?
• Katera je boljša: mineralna ali navadna voda?
• Razstrupljanje in preveč vode
• Zakaj ne znate piti vode?
• Kako se znebiti napihnjenosti in zastajanja vode v telesu

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.