Hren proti wasabiju: kateri je zmagovalec na krožniku in v loncu?

Tista zelena kepica ob sušiju, ki vas za trenutek zapeče v nosu in vam požene solze v oči – ste res prepričani, da je bil to wasabi? Po ocenah, ki jih navaja portal Reveal Japan, je kar okoli 99 odstotkov "wasabija", ki ga postrežejo zunaj Japonske, v resnici obarvana pasta iz hrena in gorčice. Z drugimi besedami: večina Evropejcev je pravi wasabi morda videla le na fotografijah, domači hren pa je jedla, ne da bi to sploh vedela.

Znanka, ki je pred leti potovala po Japonskem, je to razliko spoznala na lastni koži. V majhni restavraciji v gorski vasici ji je kuhar wasabi naribal kar pred njenimi očmi, na posebnem strgalniku, in ga postregel v količini za en sam grižljaj. "Pričakovala sem ogenj, kakršnega poznam iz tube, dobila pa sem nekaj povsem drugega – ostrina je bila mehkejša, skoraj sladkobna, in je izginila v nekaj sekundah," se spominja. Ko se je vrnila domov, je tubo "wasabija" iz trgovine obrnila in prebrala deklaracijo: na prvem mestu je bil hren. Od takrat pravi, da si k domačemu sušiju raje naribala svež hren z vrta, saj vsaj ve, kaj je.

Po okusu in načinu uporabe sta si hren in wasabi zelo podobna, nutricistična primerjava hranljivih snovi na prvi pogled daje prednost hrenu, podrobnejša analiza pa ni več tako odločna v korist enemu.

Hren: stari znanec slovenske kuhinje

Hren (Armoracia rusticana) izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, k nam pa je prišel z vzhoda. Njegovo ime je slovanskega izvora in ga v podobni obliki poznajo skoraj vsi slovanski jeziki, Slovenci pa smo ga hitro posvojili. Več stoletij je bil hren pri nas edina ostra začimba. To je bilo še veliko preden je v naše kraje prišel poper (in še potem je bil skoraj stoletje tako drag, da si ga ni mogel privoščiti vsak).

Danes se večinoma uporablja samo korenina, in sicer naribana ali v omaki, spomladi pa je zanimivo tudi hrenovo listje. Solata iz njega ima poseben, samosvoj in prav tako oster okus. Hren ima v slovenski tradiciji posebno mesto ob velikonočni mizi, kjer ga ponudimo k šunki in drugim mastnejšim jedem. O tem, zakaj so ga naše babice tako cenile in kako so ga shranjevale za zimo, smo pisali v članku Hren, limona in med: babičina shramba je vedela, kaj dela, praktične nasvete za zamrzovanje pa najdete v prispevku Večkrat se spomnite na hren.

Wasabi: zelena japonska dragocenost

Wasabi (Eutrema japonicum, tudi Wasabia japonica) se od hrena razlikuje po barvi in po značaju ostrine. Pravi wasabi je svetlo zelen, njegova ostrina pa je intenzivna, a hitro mine. Japonci ga dodajajo k sušiju in ga kombinirajo s sojino omako, na Japonskem pa velja za eno dražjih začimb. Kot navaja Društvo Raznolikost, v naravi raste na bregovih senčnih potokov v meglenih gorskih dolinah, kjer so njegove korenine potopljene v hladno tekočo vodo – prav zato je gojenje tako zahtevno.

Pri nas boste težko dobili originalni wasabi, pa še vprašanje bi bilo, ali bi vam bil všeč. Zanimivo je tudi to, da nariban wasabi izgubi okus v približno 15 minutah, če ga pustite na prostem. Hlapne spojine, ki mu dajejo značilen okus, se namreč sprostijo šele ob ribanju, ko se poškodujejo celice in začne delovati encim mirozinaza, kot pojasnjuje portal Student.si. Zato ga v boljših restavracijah naribajo tik pred serviranjem.

Zakaj v trgovini redko kupimo pravi wasabi

Ker je gojenje wasabija razmeroma drago (restavracije naj bi za kilogram korenike plačale tudi do 300 evrov), se v predelanih izdelkih v trgovinah pogosto skrivajo nadomestki, sestavljeni iz hrena, gorčice, škroba in zelenih barvil. Da gre za pravilo in ne za izjemo, se lahko prepričate kar sami: na deklaraciji wasabi paste iz spletne trgovine SPAR je navedenih 17 % hrena in 9,5 % hrena v prahu, pravega wasabija v prahu pa le 1 %.

Največ wasabija vzgojijo na Japonskem, nekaj malega pa tudi na Novi Zelandiji in v Mehiki (Mehičani sicer namesto wasabija raje uporabljajo čili, ki jedem da podobno ostrino). Po podatkih Društva Raznolikost Nova Zelandija svojo proizvodnjo počasi opušča, saj rastlina potrebuje veliko gnojil, kar obremenjuje okolje.

Če mi wasabiju pravimo japonski hren, pa Japonci hrenu pravijo seij{-14963} wasabi – zahodni wasabi. Ta nadomestek se je na Japonskem uveljavil že v prvi polovici 20. stoletja in se je nato skupaj s sušijem razširil po vsem svetu.

Razlike v hranilni vrednosti

V 100 gramih pripravljenega hrena je 48 kilokalorij, wasabi jih ima 109. Hren ima približno 11 gramov ogljikovih hidratov, wasabi okoli 24. Na drugi strani se wasabi lahko pohvali z približno 8 grami prehranskih vlaknin, hren jih ima 3,3 grama. Izrazito več ima wasabi tudi kalija, kalcija in magnezija ter nekoliko več vitamina C, hren pa vsebuje bistveno več natrija – predvsem zato, ker pripravljenemu hrenu v kozarčku dodajo sol in kis.

Vir: podatkovna zbirka USDA FoodData Central. Vrednosti so zaokrožene.

Pri branju tabele velja upoštevati dvoje. Prvič, primerjamo pripravljen hren (z dodanim kisom, soljo in vodo) s surovo koreniko wasabija, zato je hren nekoliko "razredčen". Svež, pravkar nariban hren ima bistveno več vitamina C – po nekaterih podatkih okoli 79 mg na 100 gramov, kar smo podrobneje opisali v članku Hren rešuje dihala. Drugič, obe začimbi jemo v zelo majhnih količinah, navadno v žličkah ali celo manj. Razlike v 100 gramih so zato bolj zanimivost kot odločilen dejavnik za našo prehrano.

Kaj pravijo raziskave?

Za obe rastlini so značilni izotiocianati – žveplove spojine, ki jim dajejo ostrino in so predmet številnih raziskav. Hren je raziskan bolje, a večina kliničnih študij ni preučevala hrena na krožniku, temveč standardizirane pripravke v tabletah.

V nemški randomizirani, dvojno slepi raziskavi, objavljeni leta 2007 v reviji Current Medical Research and Opinion, so raziskovalci preučevali pripravek iz korenine hrena in zelišča kapucinke pri odraslih s ponavljajočimi se okužbami sečil. Isto kombinacijo so v zadnjih letih preučevali še v več drugih kliničnih raziskavah, med njimi v primerjalni študiji z antibiotikom in v raziskavi, objavljeni leta 2026. Rezultati po nekaterih ugotovitvah kažejo na obetaven učinek, vendar gre za registrirano rastlinsko zdravilo s točno določenim odmerkom, ne za hren, ki ga pojemo ob šunki.

Tudi za wasabi so raziskave zadnja leta pogostejše. Znanstveniki z japonske univerze Tohoku so v dvojno slepi raziskavi, objavljeni leta 2023 v reviji Nutrients, 72 zdravim starejšim odraslim dvanajst tednov dajali izvleček wasabija s spojino 6-MSITC. Skupina, ki je prejemala izvleček, je v primerjavi s placebom dosegla boljše rezultate pri preizkusih delovnega in epizodnega spomina, pri drugih miselnih sposobnostih pa razlik niso zaznali. Tudi tu gre za koncentriran izvleček in ne za količino, ki bi jo pojedli ob sušiju, zato so potrebne še nadaljnje raziskave.

Če povzamemo: nobena od obeh začimb ni zdravilo, obe pa sodita med rastline z zanimivimi bioaktivnimi snovmi, ki jih lahko z užitkom vključimo v pestro prehrano.

Kateri je boljši?

Hren ima gotovo bolj evropski okus in je zaradi majhnih količin, ki jih pojemo, energijsko zanemarljiv. Poleg tega je cenejši ter enostaven za pridelavo in skladiščenje. Korenina hrena je namreč skoraj popolnoma brez vonja. Okus in ostrina hrena se razvijeta šele, ko ga naribamo. Okusa na zraku ne izgubi tako hitro kot wasabi, kvečjemu potemni (zato nekateri naribanemu hrenu dodajo limonin sok).

Prav zato, ker hren bolje poznamo in je dostopnejši, bomo po Evropi verjetno še naprej ostali zvesti hrenu. Če vas zanima, kako ga še uporabiti, preberite članek Zakaj je hren skrito superživilo, na katero vaša prebava že dolgo čaka?, v katerem predstavljamo priljubljeno jesensko-zimsko mešanico hrena, limone, medu, cimeta in ingverja.

Pa tudi japonske jedi, začinjene s hrenom, niso nič slabše od originalov. No, vsaj evropski želodci ne bomo okusili razlike – ali pa smo jo, kot kaže, že dolgo okušali, ne da bi vedeli.

Nasveti za uporabo

• Hren naribajte tik pred uporabo. Ostrina je največja takoj po ribanju. Če ga želite omiliti, ga zmešajte s kislo smetano ali naribanim jabolkom.
• Pri nakupu "wasabija" preberite deklaracijo. Če je na prvem mestu hren, kupujete predvsem hren, le dražje.
• Če naletite na svež wasabi, ga naribajte na drobnem strgalniku v krožnih gibih in ga porabite v nekaj minutah.
• Hrenovo listje spomladi poskusite v solati ali ga uporabite za zelenjavno zavitke.

Na kaj bodite pozorni

Hren in wasabi sta v običajnih kulinaričnih količinah varna za večino ljudi. V večjih količinah pa lahko dražita sluznico ust, želodca in prebavil, zato naj bodo previdni predvsem tisti z občutljivim želodcem, gastritisom ali refluksom. Kdor zaradi zdravstvenih razlogov omejuje sol, naj bo pozoren na natrij v pripravljenem hrenu iz kozarca.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.