Ali ogljikovi hidrati vplivajo na nastanek Alzheimerjeve bolezni?

Ogljikovi hidrati so osnovni vir energije za naše telo in možgane. Delimo jih na enostavne (sladkorji) in kompleksne (škrob in vlaknine). Enostavni ogljikovi hidrati se hitro absorbirajo in povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja, medtem ko kompleksni ogljikovi hidrati zagotavljajo bolj stabilno in dolgotrajno energijo.​

Povezava med ogljikovimi hidrati in kognitivnim upadom

Raziskava, ki jo je izvedla Mayo Clinic, je pokazala, da imajo starejši od 70 let, ki zaužijejo veliko ogljikovih hidratov, skoraj štirikrat večje tveganje za razvoj blage kognitivne okvare (MCI) v primerjavi s tistimi, ki zaužijejo manj ogljikovih hidratov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da visoka poraba sladkorja povečuje tveganje za MCI za 1,5-krat. ​

Blaga kognitivna okvara je stanje, pri katerem posameznik doživlja opazno zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, vendar to ne vpliva bistveno na vsakodnevno življenje. Vendar pa lahko MCI napreduje v demenco ali Alzheimerjevo bolezen.​

Vloga inzulina v možganih

Inzulin ni pomemben le za uravnavanje krvnega sladkorja, temveč ima tudi ključno vlogo v možganih. Pomaga pri prenosu glukoze v možganske celice in sodeluje pri procesih učenja in spomina. Motnje v delovanju inzulina v možganih so povezane z zmanjšano kognitivno funkcijo in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. ​

Priporočila za vnos makrohranil

Po podatkih Inštituta za medicino (IOM) naj bi odrasli zaužili:​

• 45–65 % dnevnih kalorij iz ogljikovih hidratov
  
• 20–35 % iz maščob
  
• 10–35 % iz beljakovin​

Pomembno je, da se osredotočimo na kakovost ogljikovih hidratov, ki jih zaužijemo. Prednost naj imajo kompleksni ogljikovi hidrati, bogati z vlakninami, kot so polnozrnata žita, stročnice in zelenjava.​

Kako lahko prehrana vpliva na zdravje možganov?

Uživanje prehrane, bogate z enostavnimi sladkorji in rafiniranimi ogljikovimi hidrati, lahko povzroči nihanja krvnega sladkorja, kar negativno vpliva na kognitivne funkcije. Poleg tega lahko dolgotrajno visoka raven glukoze v krvi vodi do vnetij in oksidativnega stresa v možganih, kar prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni. ​
PMC

Po drugi strani pa prehrana, bogata z zdravimi maščobami (npr. omega-3 maščobnimi kislinami) in beljakovinami, podpira zdravje možganov in lahko zmanjša tveganje za kognitivni upad.​

Kako se obvarovati?

Čeprav so ogljikovi hidrati pomemben vir energije, je ključnega pomena, da pazimo na njihovo količino in kakovost v naši prehrani. Prekomerno uživanje enostavnih sladkorjev in rafiniranih ogljikovih hidratov je povezano s povečanim tveganjem za kognitivni upad in razvoj Alzheimerjeve bolezni. Z uravnoteženo prehrano, bogato s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, zdravimi maščobami in beljakovinami, lahko podpremo zdravje naših možganov in zmanjšamo tveganje za nevrodegenerativne bolezni.​

Praktični nasveti za vsakdanjo prehrano

• Izbirajte polnozrnate izdelke namesto rafiniranih žit.
  
  
• Omejite vnos sladkorja in sladkih pijač.
  
  
• Vključite več zelenjave in stročnic v svojo prehrano.
  
  
• Dodajte vire zdravih maščob, kot so oreščki, semena in ribe.
  
  
• Pazite na velikost porcij in se izogibajte prenajedanju.​

Z upoštevanjem teh smernic lahko prispevate k boljšemu zdravju možganov in splošnemu dobremu počutju.