Zakaj babice dajejo dojenčkom gazirane pijače

Gre za zelo premišljeno rešitev za težave, ki jih imajo še danes skoraj vsi dojenčki: krči in napihnjenost. Dandanes, ko na vsakem koraku slišimo o bio prehrani, o tem, kaj vse ne smemo piti, in kako moramo paziti pri dojenčkih na vsak mililiter, se takšne zgodbe zdijo kar malo nenavadne. Pa vendar – če jih pogledamo z drugega zornega kota in jih primerjamo s sodobnimi raziskavami – hitro ugotovimo, da niso bile tako zgrešene, kot se morda zdi na prvi pogled.

Gazirana voda – babičina skrivnost, ki ima znanstveno podporo

Na kliniki Mayo, ki velja za eno najuglednejših zdravstvenih ustanov na svetu, so strokovnjakinje za prehrano, med njimi Jennifer Nelson, Katerina Zeratsky in tudi priznana športna dietetičarka Jennifer McDaniel, že pred leti začele opozarjati, da gazirana voda v resnici ni škodljiva. Prav nasprotno – ima celo številne koristi.

Kaj pa sploh je gazirana voda? Gre za navadno vodo, ki so ji dodani ogljikov dioksidni mehurčki – ti ustvarijo značilno penjenje in rahlo ščemenje v ustih. Gre torej za naraven postopek, ki ne vključuje sladkorja, kalorij ali maščob. Prav zato je takšna voda dobila med ljudmi vzdevek šampanjec med vodami – osvežujoča, brez škodljivih dodatkov in z mnogimi prednostmi.

Mehurčki, ki umirjajo trebušček in osvežijo možgane

Naše babice niso vedele, kaj so živčni receptorji, a so iz izkušenj vedele, da mehurčki iz gazirane vode pomirjajo razdražen otroški želodec. Danes vemo, da ti mehurčki res delujejo – stimulirajo enake živčne receptorje kot gorčica, kar povzroči večjo proizvodnjo sline in s tem lažje požiranje. In ko enkrat otrok lažje požira in se v želodcu manj nabira zrak, je tudi manj krčev in joka.

V nekaterih virih zasledimo, da že majhna količina gazirane vode lahko ublaži občutek bolečega grla, kar potrjujejo tudi izkušnje iz ljudske medicine. In ne le pri otrocih – odrasli, ki imajo težave z napihnjenostjo, si lahko s kozarcem ali dvema gazirane vode pogosto pomagajo bolje kot s farmacevtskimi sredstvi.

Statistično gledano več kot 30 % odraslih v Sloveniji vsaj enkrat tedensko občuti nelagodje v trebuhu, napihnjenost ali zgago (podatki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje). V več kot polovici teh primerov gre za funkcionalne težave – torej take, kjer medicina ne najde pravega vzroka. Gazirana voda je tukaj pogosto podcenjen pomočnik.

Mineralni vrelci in starodavna ljudska znanja

Gazirane vode niso le produkt sodobnega časa. že stari Rimljani so obiskovali naravne mineralne vrelce, kjer je voda že naravno vsebovala ogljikov dioksid. Takšni vrelci še danes obstajajo – denimo Rogaška Slatina pri nas, Karlovy Vary na Češkem in številni drugi po Evropi. Ljudje so že stoletja opažali, da ima ta voda izredno moč – da čisti telo, krepi prebavo in celo izboljšuje razpoloženje.

Zanimivo je tudi to, da ima gazirana voda blag učinek na apetit. Če imate težave z želodčno kislino ali vam po obroku pogosto "leži v želodcu", boste z rahlo gazirano vodo pogosto dosegli hitrejše praznjenje želodca. V študiji, opravljeni leta 2012 na italijanski univerzi v Parmi, so dokazali, da je pri ljudeh, ki redno pijejo gazirano mineralno vodo, čas prebave skrajšan za 30–40 %.

Kaj pa dodajanje sadja, zelišč in limone?

Tu se ljudska modrost ponovno izkaže kot korak pred znanostjo. Babice so znale v gazirano vodo narezati nekaj kolobarjev limone, dodale malo mete ali ingverja in dobile domačo pijačo, ki ni samo osvežujoča, ampak tudi zdravilna.

Limona je znana po tem, da vsebuje veliko vitamina C, ki krepi imunski sistem, medtem ko ima ingver že tisočletja status naravnega antibiotika – zmanjšuje vnetja, lajša prebavne težave in krepi srce. Meta pa deluje pomirjujoče in protibakterijsko.

Če v gazirano vodo dodate sveže sadje, kot so jagode, borovnice ali celo kumarice, boste ustvarili naravno aromatizirano pijačo brez umetnih dodatkov. Študija, ki jo je objavila Ameriška zveza za prehrano leta 2018, je pokazala, da redno uživanje svežega sadja in vode zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 za kar 23 %.

Uporaba gazirane vode v kuhinji – skrivna sestavina babičine kuhinje

Malo ljudi ve, da se gazirana voda že desetletja uporablja kot skrivna sestavina v številnih receptih. Babičine palačinke so bile puhaste zato, ker je v testo zamešala šilce gazirane vode. Enako velja za umešana jajca, ki so z mehurčki postala bolj zračna in mehka.

V Aziji in vzhodni Evropi ponekod uporabljajo gazirano vodo tudi za pripravo rahlih ocvrtkov – od krompirjevih kroketov do sadnih fritul. Gre torej za sestavino, ki ni le napitek, temveč tudi izjemno uporabna pomoč v kulinariki.

Pa je res varna za vsakogar?

Gazirana voda sama po sebi ni škodljiva. Vendar pa velja opozoriti, da se ne sme zamenjevati s sladkanimi gaziranimi pijačami, ki jih najdemo v trgovinah. Te so pogosto polne fruktoznega sirupa, umetnih barvil in konzervansov, kar dokazano povečuje tveganje za bolezni srca, diabetes in celo nekatere vrste raka.

V raziskavi, ki jo je izvedel Harvard School of Public Health, so ugotovili, da posamezniki, ki redno pijejo sladkane gazirane pijače (vsaj 1 na dan), za kar 26 % pogosteje zbolijo za boleznimi srca.

Pri gazirani vodi pa teh nevarnosti ni – če je le brez dodanega sladkorja. Pravzaprav vam lahko pomaga celo pri hujšanju, saj daje občutek sitosti. V neki študiji so preiskovanci, ki so pred obrokom popili gazirano vodo, zaužili v povprečju 75–90 kalorij manj.

Kdaj se spomniti na gazirano vodo?

Ko imate težave z napenjanjem, kadar se vam zdi, da ste zaužili pretežek obrok, če želite izboljšati prebavo, ali pa če si želite le osvežilnega napitka brez slabe vesti. Uporabite jo lahko tudi za umivanje las – v Indiji jo uporabljajo za dodajanje sijaja pričeski, saj mehurčki spodbujajo prekrvavitev lasišča.

Za konec pa še nekaj z ljudskih vrelcev: če imate možnost, si občasno privoščite obisk naravnega mineralnega vrelca – voda tam ni le za pitje, temveč tudi za dušo.