Morda se zdi neverjetno, a to niso zgolj opozorila v slogu "če ne bomo pazili, se bo zgodilo nekaj hudega." Ne. To se že dogaja. Raziskava, objavljena v priznani znanstveni reviji
Nature Climate Change, je namreč analizirala kar 375 znanih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo ljudje – in ugotovila, da se jih je zaradi podnebnih sprememb poslabšalo kar 218, torej 58 odstotkov.
Če to prevedemo v bolj slikovit jezik: vsak drugi znani virus ali bakterija, ki lahko povzroči bolezen pri človeku, ima zaradi vročine, poplav, suše ali širjenja živali, ki prenašajo bolezni, danes boljše pogoje za širjenje.
Komarji, netopirji, okužena voda … nevarnost preži od vsepovsodKot so zapisali raziskovalci, gre predvsem za posredne učinke: več komarjev, ki se razmnožujejo v stoječi vodi po poplavah ali v odtokih med sušo; več netopirjev, ki v iskanju hrane zaradi spremenjenega habitata pridejo bližje ljudem; več stika z onesnaženo vodo, ki je lahko gojišče za kolero in druge črevesne bolezni.
Spomnite se denimo bolezni čikungunja – komarji jo prenašajo, pri okuženih pa povzroča hude bolečine v sklepih, vročino in izčrpanost. Vodja raziskave,
dr. Camilo Mora, je izkusil to na lastni koži. Ko je poplava zajela njegovo podeželsko hišo v Kolumbiji, je zbolel in še leta kasneje občuti posledice.
Tudi vi ste morda že slišali za antraks – bolezen, ki jo običajno povezujemo s starimi časom in pastirji. A leta 2016 se je v Sibiriji, kjer so se zaradi segrevanja začele taliti stoletja zamrznjene plasti zemlje, sprostila spora antraksa iz trupla severnega jelena. Otrok se je tega trupla dotaknil in povzročil izbruh bolezni.
To ni film. To se je zares zgodilo.
Zemlja zboleva – in mi z njoZdravniki že stoletja povezujejo zdravje s podnebjem. že Hipokrat, grški zdravnik iz 4. stoletja pred našim štetjem, je govoril, da je za razumevanje bolezni nujno poznati letne čase, vetrove, vlažnost in vreme. A šele danes imamo konkretne številke, ki potrjujejo, kako močno so ti dejavniki povezani z našim zdravjem.
Po najnovejših ugotovitvah raziskovalcev z
Univerze Wisconsin-Madison, je kar 1006 različnih poti, preko katerih podnebne spremembe vplivajo na širjenje bolezni pri ljudeh.
Dr. Jonathan Pac, vodja njihovega inštituta za globalno zdravje, opozarja, da bi morali te bolezni razumeti kot simptome ene večje bolezni – bolezni naše Zemlje. Ko se narava znajde v neravnovesju, to začutimo tudi ljudje. In ne govorimo samo o malariji ali koleri.
Več kot le nalezljive bolezni – vse več ljudi ima tudi alergije, astmo, vročinske kapi ...Med raziskovanjem je bilo pod drobnogledom kar 286 različnih bolezni, od katerih se jih je zaradi podnebnih sprememb poslabšalo kar 223. To pomeni, da podnebne spremembe ne vplivajo zgolj na viruse in bakterije, temveč tudi na naše telo in počutje na veliko bolj neposreden način.
Poletje je danes precej bolj vroče kot nekoč. V Ljubljani smo leta 2023 zabeležili kar 27 dni z dnevnimi temperaturami nad 30 °C, kar je skoraj trikrat več kot pred 30 leti. Zaradi teh vročinskih valov narašča število ljudi z vročinskimi udarci, zlasti med starejšimi in kronično bolnimi.
Tudi astma, alergije na cvetni prah in težave z dihali so bolj izrazite, saj višje temperature podaljšujejo sezono cvetenja nekaterih rastlin in povečujejo količino drobnih delcev v zraku.
Netopirji in virusne bolezni – čudna, a nevarna povezavaMorda se sliši pravljično, a netopirji, ki so sicer čudovite in koristne živali, lahko zaradi selitev, ki jih povzroča izsuševanje gozdov in spremembe habitatov, prenašajo viruse na druge živali in ljudi. Eden takšnih virusov je bil na primer Nipah virus, ki je povzročil hudo epidemijo v Maleziji.
Netopirji običajno živijo v stabilnem okolju, toda ko iščejo nova bivališča, pridejo v stik s človekom. Študije so pokazale, da se tveganje za prenos virusa poveča za kar 70 odstotkov, če se zaradi človekovega poseganja zmanjša njihov življenjski prostor.
Kaj pravijo ljudske prakse in izkušnje?Naši stari starši so znali brati iz narave. Ko so bile zime mile, so že vedeli, da bo poletje prineslo več mrčesa. In več mrčesa pomeni več bolezni. V ljudski medicini se je zato v takšnih letih pila korenčkova juha z janežem, ki pomaga čistiti kri in krepiti prebavni trakt.
Ko se je pojavljala mrzlica, so ljudje posegali po bezgovem čaju, saj bezeg razstruplja telo in spodbuja znojenje – s čimer so verjeli, da izženejo »slabe sokove«. Danes vemo, da ima bezeg resnične protivirusne učinke, potrjene tudi v laboratorijih.
Za komarje pa so uporabljali eterična olja sivke in limonske trave, obe sta danes znanstveno priznani kot učinkoviti naravni repelenti.
Ali lahko sploh še kaj naredimo?- Najprej – zavedanje. To, kar berete, ni prihodnost. To je sedanjost. In če vemo, kaj se dogaja, smo že korak pred nevarnostjo.
- Drugič – skrb za odpornost. To pomeni, da uživamo sezonsko, domačo hrano. Poleti se odlično obnesejo lubenica, meta, borovnice, kislo mleko – vse to hladi telo in podpira črevesno mikrofloro, ki je temelj imunskega sistema.
- Tretjič – naravna zaščita pred mrčesom. V domačem vrtu posadite baziliko, rožmarin, sivko – ne samo, da dišijo, tudi odganjajo insekte.
- Četrtič – spremljajte vremenske spremembe. Ko vidite, da prihaja suša ali poplava, pazite, da v okolici hiše ni stoječe vode, saj je to raj za komarje.
- In nenazadnje – sodelujmo. Vsak od nas lahko prispeva svoj delež k temu, da se naš planet ne segreva še hitreje. Manj plastike, več dreves, več sonaravne hrane.
Če zboli drevo, zboli gozd. Če zboli gozd, zboli človek. Če zboli človek, mu lahko pomagamo z zdravilnimi zelišči. A če zboli planet, potem potrebujemo nekaj več – potrebujemo modrost narave in odločnost ljudi, da spremenimo, kar še lahko.
Zato: pazimo nase in na našo Zemljo.