Sladkorna bolezen in odvečna teža: zakaj dieta ni dovolj in kaj dejansko deluje

Debelost je tako tesno povezana s sladkorno boleznijo, da bi si jo lahko predstavljali kot dve strani istega kovanca.

Sladkorna bolezen tipa 2: tiha epidemija našega časa

Več kot 90 % vseh ljudi s sladkorno boleznijo ima tip 2. Po svetu jih je bilo po zdravstvenih podatkih iz leta 2023 kar 537 milijonov (IDF Diabetes Atlas, 10. izdaja). Grozljivo je, da večina ljudi niti ne ve, da jo ima – ker so prvi simptomi tako zelo neopazni. Več let lahko sladkorna bolezen tiho žre telo od znotraj, ne da bi jo zaznali. Povečana žeja, pogostejše uriniranje in večji apetit so sicer tipični znaki, a se pogosto pojavijo šele, ko so že prisotni zapleti.

In zapleti? Ti niso nedolžni – govorimo o poškodbah oči (retinopatija), okvarah ledvic, bolečinah v nogah zaradi živcev (nevropatija), pa tudi srčnem infarktu, možganski kapi in težavah s krvnim obtokom.

Ko debelost ni le stvar videza, ampak resno zdravstveno tveganje

V ljudskem zdravilstvu smo vedno vedeli, da telo nekaj sporoča, ko se začne nabirati odvečna teža. Ni le vprašanje videza, temveč znak, da nekaj v telesu ne deluje prav. In ena od teh zadev je inzulinska odpornost. To je stanje, ko celice v telesu ne zaznajo več inzulina – hormona, ki sicer uravnava sladkor v krvi – kot bi ga morale.

Da si bomo bolje predstavljali: če je inzulin ključ, ki odklene vrata v celico, da vanjo pride sladkor, potem pri inzulinski odpornosti ključ ne deluje več. Vrata ostanejo zaklenjena, sladkor pa kroži po krvi. Telo zato naredi več inzulina, kar povzroča, da se začne nabirati maščoba, še posebej okoli trebuha. In tu se začne začarani krog, iz katerega brez sprememb življenjskega sloga težko ubežimo.

Ljudske prakse in sodobna znanost z roko v roki

V preteklosti so ljudje, ko so opazili "sladkorno" – tako so rekli, če so mravlje rade hodile na urin bolnika – najprej prilagodili prehrano. Opustili so peko in sladke jedi, jedli so več kislih juh, stročnic in zelenjave. Danes pa vemo, da je treba še korak dlje.

Sodobna znanost je potrdila, da prehrana, bogata z vlakninami in z nizkim glikemičnim indeksom, dokazano pomaga. V raziskavi objavljeni v The Lancet (2022) je bilo ugotovljeno, da prehrana z manj kot 50 gramov ogljikovih hidratov na dan pri več kot 60 % bolnikov znižuje raven glukoze že v dveh tednih.

Če k temu dodamo še 30 minut gibanja dnevno – naj bo to hoja, vrtnarjenje ali ples – se učinki še pomnožijo. Ena izmed raziskav Ameriškega združenja za diabetes (ADA) je pokazala, da že zmerna telesna dejavnost zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 za več kot 58 %. To velja tudi za tiste, ki imajo tako imenovan preddiabetes, stanje, kjer se sladkor že viša, a še ne toliko, da bi govorili o pravi bolezni.

Prehrana naj zdravi, ne boli

Slišimo pogosto: "Morate na dieto." Ampak to ljudi prestraši. Dieta zveni kot kazen. Mi raje rečemo: "Spremenite odnos do hrane." Telo ima rad red, ne kaosa. Namesto da bi jedli trikrat na dan velike obroke, raje razdelite hrano v pet manjših obrokov. Začnite dan z ovseno kašo (brez sladkorja!), dodajte cimet (naravni uravnalec sladkorja), vmes si privoščite pest orehov in kozarec kislega mleka, za kosilo fižolovo juho s solato, zvečer pa zelenjavne polpete.

Pozor na beli trio: beli kruh, bel sladkor in beli riž. Nadomestite jih z ajdovo kašo, rjavim rižem, polnozrnatimi testeninami in nepredelanim sadjem. Raziskava na Harvardu je pokazala, da zamenjava belih živil za polnovredna zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za kar 35 %.

Naravna pomoč iz domače lekarne

V ljudskem zdravilstvu uporabljamo marsikaj, kar danes potrjuje tudi znanost. Cimet, kot smo omenili, znižuje sladkor. Grški trpotec (lat. Plantago psyllium) pomaga uravnati raven glukoze in tudi uravnava prebavo. Kurkuma zmanjšuje vnetja, ki pogosto spremljajo sladkorno bolezen.

Še en zanimiv primer: kopriva. V ljudskem jeziku pogosto rečemo, da "prečisti kri". Znanstveniki so odkrili, da kopriva vsebuje spojine, ki lahko vplivajo na presnovo sladkorjev in imajo blag učinek na zniževanje sladkorja v krvi.

Tudi kis iz jabolk – žlička v kozarcu vode pred obrokom – lahko pomaga znižati skok krvnega sladkorja po jedi. V študiji iz leta 2015 so raziskovalci ugotovili, da kis zmanjša glikemični odziv za do 31 %, če ga zaužijemo pred obrokom, bogatim z ogljikovimi hidrati.

Kaj pa zdravila za hujšanje?

Tudi sodobna farmacija ponuja nekaj rešitev. V zadnjih letih so na trg prišla zdravila, ki ne le uravnavajo sladkor, ampak pomagajo tudi pri izgubi teže. Denimo zdravila, ki posnemajo hormon GLP-1, ki sicer spodbuja občutek sitosti. Med temi je najbolj znan liraglutid, ki ob redni uporabi pomaga izgubiti do 8 % telesne teže v nekaj mesecih.

Pomembno je, da zdravila ne jemljete na lastno pest. Vsak korak mora nadzorovati zdravnik, najbolje diabetolog. Zakaj? Ker so nekatera zdravila močna in lahko vplivajo tudi na delovanje srca, ledvic in drugih organov. A v kombinaciji s spremembo prehrane in več gibanja so lahko učinkovita pomoč.

Kaj pa, ko sladkorna udari med nosečnostjo?

Imamo tudi primer gestacijske sladkorne bolezni – to je sladkorna bolezen, ki se pojavi med nosečnostjo. Ni redka. Prizadene od 6 do 10 % vseh nosečnic. Najpogosteje se pojavi pri tistih, ki imajo višji indeks telesne mase (ITM nad 30). Tu je izjemno pomembno, da se prehrana in gibanje prilagodita takoj, saj lahko visok krvni sladkor vpliva na plod in poveča tveganje za težave med porodom.

Rešitev ni v čudežnih tabletah, ampak v stalnosti

Zdravljenje sladkorne bolezni ni sprint, temveč maraton. Ne gre za to, da en teden jeste zdravo, naslednjega pa spet sladice. Telo si zapomni vsak dan. Kontinuiteta je tista čudežna sestavina, ki prinaša rezultate.

V eni izmed raziskav, izvedenih na Univerzi v Cambridgeu, so ugotovili, da se lahko pri več kot 40 % bolnikov sladkorna bolezen tipa 2 popolnoma umiri, če izgubijo 10 % telesne teže in se držijo zdravega načina življenja vsaj leto dni.

Kaj lahko storite že danes?

Morda je najbolj dragocen nasvet ta: ne čakajte na ponedeljek ali novo leto. Vsak dan šteje. Zmanjšajte porcijo pri naslednjem obroku. Sprehodite se po kosilu. Pijte vodo namesto soka. Počasi, a vztrajno, boste sami sebi postali zdravnik.

In še to: ne bojte se poiskati podpore. Pogovor z dietetikom, terapevtom ali celo družinskim članom lahko naredi veliko razliko. Včasih pomaga že to, da nekdo verjame v vas, ko sami še ne zmorete.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.