Poslikajte krožnik in telefon bo preračunal kalorije: aplikacija z umetno inteligenco, ki oceni, kaj jeste

Brezplačna aplikacija, ki s pomočjo umetne inteligence prepozna hrano na fotografiji in oceni njene osnovne prehranske vrednosti, je lahko prvi majhen korak na poti do bolj uravnotežene prehrane in po nekaterih ugotovitvah morda tudi do daljšega, kakovostnejšega življenja.

Predstavljajte si, da telefon povlečete iz žepa, poslikate krožnik in v nekaj sekundah že veste, koliko kalorij, beljakovin, vlaknin in maščob ste pravkar postavili predse. Brez tehtnice, brez prepisovanja v zvezek, brez ugibanja. Prav to obljublja Prehransko oko – aplikacija za telefone Android, ki uporabnikom omogoča slikanje hrane, analizo osnovnih prehranskih vrednosti in oceno kalorij, kar je lahko osnova za izboljšanje prehranskih navad. Dolgoživost je pri tem morda samo še korak vstran ...

Podobno izkušnjo, kot jo želimo ponuditi z aplikacijo, je pred časom delila tudi ena izmed naših bralk. Po letih neurejenega prehranjevanja, prigrizkih med delom in pozabljenih obrokih je nekega dne preprosto začela slikati svojo hrano, še preden je sploh slišala za podobne aplikacije – sprva kar za lastno zabavo, kasneje pa je to postala redna navada. "Šele ko sem videla, kaj v resnici pojem čez dan, mi je počasi postalo jasno, zakaj sem bila tako pogosto utrujena," je povedala. Po nekaj tednih doslednega spremljanja je opazila, da je manj posegala po sladkih prigrizkih in da se je njena energija čez dan bolj umirila. Ni šlo za čudežno preobrazbo čez noč, pač pa za počasno spremembo razmišljanja o hrani – in prav to je tisto, k čemur stremi tudi Prehransko oko.

Pri Vem, kaj jem smo se odločili, da združimo moč tehnologije, ljudsko znanje naših babic in nasvete, ki jih prebirate na našem portalu. Prvi korak k temu je aplikacija, ki je brezplačna, brez nadležnih oglasov in na voljo vsem bralcem Vem, kaj jem. Najdete jo na naslovu TUKAJ.

Že v 5. stoletju pr. n. št. je grški antični zdravnik Hipokrat zapisal, da naj bo hrana naše zdravilo. S to mislijo je močno zaznamoval tudi sodobno medicino in vplival na razumevanje zdravega življenja. Čeprav se danes zdi, da imamo tablete za vse bolezni, pa uravnotežena prehrana postaja vse bolj pomembna. Več vemo, bolj se obračamo k hrani ...

Mediji zadnje čase veliko govorijo o dolgoživosti, čudežnega zdravila zanjo pa (še) ni, čeprav se zdi, da imamo nekatere odgovore ves čas pred očmi. Vse bolj se kaže, da dolgoživost ni stvar enega samega odkritja v laboratoriju, temveč seštevek majhnih, vsakodnevnih korakov posameznika, pri čemer uravnotežena prehrana igra pomembno vlogo. Pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu in mu dati tisto, kar dejansko potrebuje, pri tem pa ima osrednjo vlogo prav uravnotežena prebava.

EFSA (European Food Safety Authority) nas že lep čas opozarja, da Evropejci v povprečju zaužijemo premalo vlaknin, prav tako pa nam pogosto primanjkuje vitamina D, železa, joda, folne kisline (vitamin B9) in kalcija. WHO (World Health Organization) po drugi strani opozarja, da v sodobnem svetu pojemo precej preveč sladkorja in soli, mnoge nacionalne raziskave pa kažejo tudi na presežek nasičenih in trans maščob v vsakdanji prehrani.

Ko je v 70-ih letih prejšnjega stoletja britanski kirurg Denis Burkitt primerjal prehranske navade v Afriki in zahodnem svetu, je opazil zanimivo povezavo: ljudje, ki so jedli veliko vlaknin (po nekaterih virih je za zaščitni učinek dovolj že okoli 10 gramov na dan), so razmeroma redko zbolevali za rakom debelega črevesa in srčnim infarktom. Njegova opažanja so sprožila val nadaljnjih raziskav o pomenu vlaknin za zdravje črevesja in srca, in čeprav je znanost od takrat marsikaj natančneje pojasnila, ostaja osnovno sporočilo aktualno še danes – še posebej pri nas v Evropi, kjer h tej težavi precej pripomorejo sedeče delo, premalo gibanja in neustrezna prehrana.

Številne sodobne raziskave, med drugim tudi pregled dejavnikov tveganja za kolorektalni rak, danes potrjujejo, da imata neustrezna prehrana in premalo gibanja pomembno vlogo pri nastanku raka debelega črevesja in mnogih srčno-žilnih bolezni, čeprav gre seveda za večplastno bolezen, na katero vpliva tudi dednost in starost.

In veste, kaj je dobra novica?

Marsikaj od tega bi lahko sčasoma izboljšali že s premišljenimi spremembami jedilnika. Glavni "krivci", na katere kaže večina strokovnjakov, so preveč soli, preveč sladkorja, preveč nasičenih maščob in preveč ultra predelane hrane – torej izdelkov, ki so daleč od svoje naravne oblike in polni dodatkov, ki jih doma sami še nikoli ne bi uporabili.

Kako vam lahko pri tem pomaga Prehransko oko

Prehransko oko je orodje, ki vam pomaga spremljati hrano, ki jo zaužijete čez dan, in lažje izbirati jedi, ki jih telo dejansko potrebuje.

Ni problem, če se kdaj pregrešite – tako rekoč vsi se kdaj. Problem nastane šele, če telesu dlje časa ne daste tistega, kar potrebuje, in to postane stalna navada.

Tu si lahko marsikdo vzame zgled tudi po vlogi vlaknin, ki jih po podatkih EFSA večina Evropejcev zaužije premalo. Na Vemkajjem.si smo o tem podrobneje pisali že v prispevku Jeste dovolj vlaknin?, pa tudi v članku Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče, kjer najdete pregled živil, ki so pri nas zlahka dostopna in bogata z vlakninami. Če vas zanima, kako vlogo vlaknin in podobnih sestavin vidijo pri vsakodnevnih obrokih, si lahko ogledate tudi prispevek S polento lažje do vitkejše postave: kaj pravzaprav vemo o tej pozabljeni jedi, kjer smo preverili, kaj o vlakninah in škrobu pravzaprav pravi znanost.

Prav s sledenjem tega, kaj resnično pojeste čez dan, lahko hitreje opazite, ali vaš jedilnik vsebuje dovolj zelenjave, sadja in polnozrnatih izdelkov ali pa morda nehote prevladujejo sol, sladkor in industrijsko predelana hrana. In prav zaradi tega je Prehransko oko brezplačno na voljo vsem, ki bi radi stopili na pot boljše prehrane za boljše počutje. Ustvarjalcem aplikacije boste pri nadaljnjih nadgradnjah največ pomagali, če jo boste preprosto uporabljali – tako bomo vsi skupaj bolje razumeli prehranske navade naših bralcev.

Aplikacija Prehransko oko je na voljo v Google Play. Trenutno je na voljo prva različica, smer in hitrost nadaljnjih nadgradenj pa bo odvisna predvsem od vas, uporabnikov. Za vse predloge in komentarje nam lahko pišete na info@vemkajjem.si.

Vsebina tega prispevka je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika ali kliničnega dietetika. Pred večjimi spremembami prehrane se posvetujte s strokovnjakom, še posebej če imate kronične bolezni ali jemljete zdravila.

Hvala vsem za sodelovanje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.