Debelost se začne v glavi

Zakaj eni lahko pojedo kos pite in se ustavijo, drugi pa ne morejo nehati, dokler ni krožnik prazen? Naj vas potolažimo – niste sami in ni vse vaša krivda. Vedno več raziskav kaže, da se debelost ne začne le na krožniku, temveč v naših možganih. Ja, prav ste prebrali – v možganih!

Ko inzulin izgubi kompas



Naj začnemo s hormonom, ki mu pravimo inzulin. Njegovo ime poznajo predvsem ljudje s sladkorno boleznijo, a pravzaprav je pomemben za vse nas. Inzulin pomaga telesu, da sladkor, ki ga zaužijemo, shrani v celice. Tako dobimo energijo. Če pa telo na inzulin ne reagira več pravilno – kar se imenuje inzulinska rezistenca – začne sladkor ostajati v krvi, mi pa se začnemo rediti, počutimo se utrujeni in počasi se začenja začarani krog težav.

Strokovnjaki s klinike v nemškem Tuebingenu so ugotovili, da že nekaj dni razvajanja s predelano hrano močno vpliva na delovanje možganov. Da bo bolj jasno – predelana hrana je vse, kar prihaja iz škatel, vrečk, plastike: čips, klobase, gotove jedi, piškoti, napitki z umetnimi sladili … Torej to, kar ima več kot pet sestavin, pa večina izmed njih ni zares hrana.

Raziskovalci so 29 zdravih moških razdelili v dve skupini. Ena je jedla normalno, druga pa je pet dni poleg običajnih obrokov zaužila še 1500 dodatnih kalorij predelane hrane. To je približno en velik Big Mac meni s sladko pijačo vsak dan. Pet dni zapored.

Rezultat? že po teh nekaj dneh so možgani teh ljudi začeli izgubljati občutljivost na inzulin. In to ni šala. V normalnih pogojih inzulin v možganih pomaga zavirati lakoto. To pomeni, da možgani zaznajo, da smo siti, in nehamo jesti. Če pa možgani tega signala ne zaznajo več pravilno, se to ne zgodi. In mi jemo naprej, tudi če smo že siti.

Zakaj je to pomembno tudi za vas

Včasih slišimo: "Samo manj jej in več se gibaj!" Pa to ni vedno tako enostavno. Če vaši možgani ne znajo več zaznati sitosti, potem ste ujeti v telesno bitko, ki jo je zelo težko dobiti. In najbolj strašljivo pri tej raziskavi je to, da so se spremembe v možganih ohranile še teden dni po tem, ko so se udeleženci vrnili k zdravi prehrani.

To pomeni, da vsak naš izlet v prehransko divjino pusti sledi. Ne samo na tehtnici, ampak v možganih. Kar je še huje – podobno dogajanje je bilo doslej znano samo pri ljudeh, ki so že dolgo debeli. Zdaj vemo, da se lahko možganski mehanizmi začnejo kvariti že po nekaj dneh slabše prehrane.

Statistika, ki odpira oči

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu že več kot 1 milijarda ljudi s prekomerno telesno težo, med njimi 650 milijonov debelih. To ni več osebna težava, to je globalna kriza. V Evropi naj bi bilo po podatkih OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) kar 60 % odraslih prekomerno težkih, v nekaterih državah, kot so Madžarska, Turčija in Združeno kraljestvo, pa številke presegajo tudi 70 %.

V Sloveniji po podatkih NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) ima skoraj 58 % odraslih prekomerno telesno težo, pri čemer je 20 % moških in 17 % žensk že debelih (BMI nad 30).

BMI, mimogrede, pomeni indeks telesne mase. Izračunate ga tako, da telesno težo v kilogramih delite s kvadratom telesne višine v metrih. Na primer: če imate 80 kg in ste visoki 1,75 m, potem je vaš BMI 80 / (1,75²) = 26,1. Kar pomeni – že čisto blizu meje debelosti.

Ljudsko zdravilstvo je to vedelo že dolgo

Stari ljudje so govorili: "Debelost pride skozi usta, a ostane v glavi." Danes to potrjuje znanost. V ljudski praksi pa so že stoletja poznali rastline in navade, ki so pomagale telesu, da se je očistilo in našlo ravnovesje.

Na primer kopriva, ki spodbuja delovanje jeter in ledvic – glavnih čistilcev telesa. Ali regratov koren, ki ima moč, da poživi prebavo in očisti kri. Vse te rastline niso le folklora – moderne študije potrjujejo njihov učinek. Regratov izvleček, denimo, lahko po raziskavi iz leta 2018 (objavljeni v reviji Nutrition Research) vpliva na zmanjšanje telesne maščobe pri ljudeh z metaboličnim sindromom.

Tudi grenčice iz pelina, tavžentrože in rmana** so v ljudskem zdravilstvu veljale za “budilce prebave”. Če prebava dobro deluje, se tudi telesna teža lažje uravnava. Vendar to ni rešitev, če ne razumemo, da možgani igrajo glavno vlogo.

Kaj to pomeni za vas?

Ne gre več samo za to, kaj jeste. Gre za to, kaj vaši možgani zaznavajo kot lakoto, in kako reagirajo na sladkor, maščobe, predelano hrano. Inzulin, ki naj bi skrbel za ravnovesje, v napačnih pogojih postane “slepi vodič”. Če mu možgani ne sledijo več, potem izgubljamo kompas – in to ne samo v prehrani, temveč tudi v počutju, spominu, motivaciji.

Kar nas pripelje do še ene pomembne točke: slaba inzulinska občutljivost v možganih je povezana tudi z večjo verjetnostjo za demenco, Alzheimerjevo bolezen in depresijo. V ZDA so raziskovalci z Univerze Johns Hopkins ugotovili, da imajo ljudje z inzulinsko rezistenco kar 40 % večje tveganje za razvoj demence v poznejših letih. Inzulin torej ne vpliva le na trebušno slinavko in raven sladkorja v krvi, ampak tudi na spomin, razpoloženje in sposobnost odločanja.

Kaj lahko naredite že danes

Zdravilo ni v tabletah, ampak v vsakdanjih navadah. Poskrbite, da bodo vaši obroki preprosti, sveži, polni vlaknin, zelenjave, dobre maščobe in naravnih okusov. Izogibajte se “vnaprej pripravljenim” jedem, ker vas ne nasitijo – samo zmedejo možgane. Vsak obrok naj bo dogodek, ne hitenje. In če lahko, občasno v jedilnik vključite domače čaje iz koprive, regrata ali rmana, ki pomagajo pri ravnovesju telesa.

Gibanje je ključno, a ne zaradi kalorij, temveč zato, ker izboljša delovanje možganov. Vsakodnevni 30-minutni sprehod lahko poveča občutljivost možganov na inzulin za več kot 20 %, kažejo raziskave Ameriškega združenja za diabetes.

In nenazadnje – spite dobro. Slab spanec zmede hormone lakote in sitosti. Po samo eni noči s premalo spanja se raven hormona grelin (hormon lakote) dvigne, hormon leptin (hormon sitosti) pa pade. To je biokemijska katastrofa. Ne čudi, da zjutraj napademo hladilnik.

Naj zaključimo z mislijo: debelost se ne začne na tehtnici, temveč v glavi. In tam se mora tudi začeti rešitev.