Kalcij vas ščiti pred ledvičnimi kamni – a le, če ga jeste prav

Predstavljajte si bolečino, ki jo marsikdo primerja s porodnimi krči – in to pri moškem. Ledvični kamni so eni najbolj zoprnih in bolečih zapletov, s katerimi se lahko sreča naše telo. In prav zato je toliko bolj presenetljivo, da je eden najpogosteje omenjenih "krivcev" – kalcij – v resnici lahko tudi del rešitve. Vse je odvisno od tega, od kod ta kalcij prihaja.

Poznamo osebo, ki je pred leti prestala izjemno boleč napad ledvičnih kolik in ji je zdravnik takrat svetoval, naj močno omeji mlečne izdelke. Leta kasneje, ko je prebrala novejše raziskave, je ravnala ravno obratno – v jedilnik je vrnila jogurt, sir in mandlje, dopolnila s kalcijem pa je opustila. Po njenih besedah se je od takrat počutila bolje, kamni pa se niso ponovili. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, se pa presenetljivo dobro ujema s tem, kar so pokazale velike raziskave.

Dejstvo je, da so mnogi ledvični kamni pretežno kalcijeve narave, zato se zdi logično sklepati, da manj kalcija v prehrani pomeni manj možnosti za njihov nastanek. Pa vendar sodobne raziskave kažejo ravno nasprotno.

Kaj je pokazala velika študija na 96.245 ženskah

Študija, objavljena leta 2004 v reviji Archives of Internal Medicine (danes JAMA Internal Medicine), je spremljala 96.245 žensk, starih med 27 in 44 let, ki še niso imele zgodovine ledvičnih kamnov. Medtem ko so te ženske sledile svojim običajnim prehranjevalnim navadam, so raziskovalci ugotovili nekaj presenetljivega: tiste, ki so zaužile največ kalcija iz hrane, naj bi imele po podatkih študije tudi do 27 % manjšo verjetnost za nastanek ledvičnih kamnov v primerjavi s tistimi z najnižjim vnosom. Hkrati naj prehranska dopolnila s kalcijem po teh podatkih ne bi imela podobnega zaščitnega učinka.

Dodatno presenečenje raziskave je bila fitinska kislina – spojina, ki jo najdemo v živilih, bogatih z vlakninami, kot so polnozrnate žitarice, oreščki in semena. Gre za snov, ki nase veže minerale, tako da se ti izločijo neabsorbirani. Podatki študije so pokazali, da naj bi imele ženske z največjim vnosom fitinske kisline tudi do 37 % nižjo verjetnost nastanka kamnov.

Ključna ugotovitev: po podatkih te študije naj bi bil višji vnos kalcija iz hrane povezan z manj kamni, medtem ko prehranska dopolnila tovrstnega zaščitnega učinka niso pokazala. Fitinska kislina pa naj bi tveganje za kamne dodatno zniževala za približno dve desetini.

Zakaj je razlika med kalcijem iz hrane in iz dopolnil tako očitna?

Glavni razlog je po mnenju strokovnjakov naslednji: kalcij, zaužit skupaj z obrokom, naj bi se v želodcu in črevesju vezal na oksalat – spojino, ki je pogosto omenjena kot eden od dejavnikov nastajanja kamnov – še preden ta pride v krvni obtok. Tako naj se oksalat ne bi kopičil v ledvicah v obliki usedlin. Če kalcij jemljete v obliki kapsul med obroki, ločeno od hrane, po teh podatkih ne dosežete enakega učinka.

Širši pogled raziskav: avtor Curhan in sodelavci so v študiji iz leta 1997, objavljeni v reviji Annals of Internal Medicine, spremljali kar 91.731 žensk skozi 903.849 oseb-let opazovanja. Ugotovili so, da naj bi imele ženske z najvišjim vnosom kalcija iz hrane za približno 35 % nižje tveganje za simptomatske kamne, medtem ko naj bi bilo pri uporabnicah dopolnil tveganje za približno 20 % višje glede na tiste, ki dopolnil niso jemale. Avtorji razliko pripisujejo predvsem načinu jemanja – dopolnila namreč pogosto niso zaužita skupaj z obrokom, ki vsebuje oksalat.

Dodatno: podobne rezultate je pokazala tudi velika randomizirana raziskava Women's Health Initiative, objavljena v New England Journal of Medicine, v kateri so postmenopavzne ženske sedem let jemale 1.000 mg kalcijevega dopolnila in 400 IU vitamina D dnevno. Pri teh ženskah je bilo po podatkih raziskave zabeleženih za približno 17 % več primerov ledvičnih kamnov kot v skupini, ki je prejemala placebo. Hkrati raziskovalci poudarjajo, da visok vnos kalcija iz vsakdanje prehrane tega učinka ni pokazal – nasprotno, podatki kažejo, da naj bi šlo prej za zaščitni dejavnik.

Če povzamemo: ledvice naj bi imele kalcij iz hrane "rade", vendar predvsem takrat, ko ga zaužijemo kot del obroka – na primer prek mlečnih izdelkov, zelenjave, oreščkov ali polnozrnatega kruha. Če ga jemljemo kot tableto med obroki, po teh podatkih ne dosežemo enakega zaščitnega učinka.

Kako v praksi sestaviti jedilnik, prijazen do ledvic

Iz vsega tega sledi, da je smiselno načrtovati jedilnik, bogat s kalcijem iz hrane – priporočen dnevni vnos naj bi po mnenju mnogih nutricionistov znašal med 800 in 1.200 mg dnevno, kar velja za zmerno, a koristno količino. Mnogi strokovnjaki za prehrano poleg tega priporočajo tudi širši nabor živil, prijaznih do ledvic. Zato v jedilnik vsak dan vključite vsaj tri porcije mleka ali jogurta, pest oreščkov, bogatih s kalcijem (na primer mandlje ali sezamova semena), pa tudi temno listnato zelenjavo, kot so čemaž, blitva ali špinača, seveda v zmernosti – nekatera listnata zelenjava namreč lahko pri občutljivejših posameznikih predstavlja svojevrsten izziv.

Zraven poskrbite, da vaša prehrana vsebuje tudi dovolj fitinske kisline – najdete jo v polnozrnatih žitaricah, fižolu, leči in oreščkih. Pri slednjih velja biti zmeren, saj imajo nekateri oreščki, denimo mandlji, sicer koristno, a hkrati tudi razmeroma visoko vsebnost oksalatov, zato je smiselno poznati tudi morebitne pasti pretiranega uživanja mandljev.

Pogosto spregledan, a pomemben dejavnik je tudi magnezij, ki naj bi po nekaterih virih pripomogel k preprečevanju kristalizacije mineralnih spojin v ledvicah – kako prepoznati morebitno pomanjkanje magnezija in katera živila ga vsebujejo največ, si lahko preberete v enem od naših prejšnjih člankov. Zanimivo je tudi, da naj bi po določenih ugotovitvah bučna semena delovala kot blag naravni diuretik, kar pomeni, da lahko pripomorejo k pogostejšemu uriniranju in s tem k izpiranju sečil.

Voda – še vedno najboljša prijateljica ledvic

Zadostna hidracija ostaja po mnenju strokovnjakov ena najpomembnejših in znanstveno najbolje podprtih strategij za preprečevanje ponovnega nastanka ledvičnih kamnov. V petletni randomizirani raziskavi italijanskega urologa Borghija in sodelavcev so udeleženci, ki so povečali vnos tekočine do te mere, da so dnevno izločili vsaj 2 litra urina, doživeli občutno manj ponovitev kamnov (12,1 %) kot tisti brez posebnih priporočil glede tekočine (27 %). Zato velja preprosto pravilo: če pijete dovolj, da proizvedete približno 2 litra urina na dan, se tveganje za (ponovno) tvorbo kamnov po teh podatkih bistveno zmanjša. Barva urina je pri tem lahko koristen pokazatelj – temnejši urin je lahko znak, da telu primanjkuje tekočine.

In če že razmišljate o kalcijevih dopolnilih, jih glede na omenjene podatke vzemite izključno skupaj z obrokom, da lahko kalcij veže oksalat že v prebavilih – sicer po teh ugotovitvah morda ne delujejo tako, kot bi si želeli.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.