Lupine sadja, ki jih mečete v smeti: zakaj je to napaka, ki se jo splača popraviti

Vsak dan po slovenskih gospodinjstvih v smetnjaku pristanejo kilogrami dragocenih rastlinskih snovi – in ne, tokrat ne govorimo o pokvarjeni hrani, temveč o lupinah sadja, ki jih odvržemo, ne da bi sploh pomislili, kaj vse se skriva pod njimi.

Znanka, ki že vrsto let kupuje predvsem lokalno in sezonsko sadje ter pazljivo bere sestavine na embalaži, mi je pred časom povedala, da je po priporočilu prehranske svetovalke začela shranjevati lupine avokada in ananasa ter jih kuhati v preprost domač čaj. Sprva je bila do te ideje skeptična, a ko je videla, koliko sadja preprosto zavržemo, se ji je zdelo škoda tega ne poskusiti – še posebej, ker gre za snov, ki bi sicer končala v smeteh.

Lupine so lahko bogat vir najrazličnejših vitaminov, mineralov in vlaknin – seveda predvsem takrat, kadar gre za organsko pridelano, neškropljeno sadje, ki po možnosti ni bilo izpostavljeno trgovskim preparatom za navidezno svežino in podaljšan rok uporabe. O tem, koliko koristnih snovi skriva marsikatera lupina, ki jo običajno odvržemo, si lahko preberete tudi v prispevku Vitamini, ki jih mečete v stran, pa tega ne veste na Vemkajjem.si. Lupine povsem naravno pridelanega sadja je torej škoda kar tako vreči proč. Poglejmo, zakaj.

1. Banana

Notranji del bananine lupine naj bi bil po izkušnjah mnogih uporaben tudi kot naravno belilo zob – če si boste vsaj tri minute na dan z bananino lupino nežno vtirali zobe, boste po enem tednu morda opazili razliko. Gre za enega bolj naravnih in poceni domačih trikov, o katerem podrobneje pišemo tudi v prispevku Ali veste, kaj se skriva pod bananino lupino? na Vemkajjem.si. Znanstveni pregled, objavljen v reviji International Journal of Food Properties, navaja bananino lupino kot bogat vir kalija, vlaknin in antioksidativnih polifenolnih spojin, ki naj bi med drugim pripomogle tudi k naravni negi zob.

Če vas zanima še kuhana različica, si oglejte recept za bananin čaj, ki ga najdete v prispevku Tega zagotovo še niste poskusili – bananin čaj na Vemkajjem.si, kjer poudarjajo tudi, da so banane, namenjene prodaji, praviloma obrane precej zgodaj, zato je njihova lupina praviloma manj obremenjena s pesticidi kot lupina marsikaterega drugega sadja.

2. Lupina avokada

Vodo zavrite in v njej eno do dve minuti kuhajte lupino avokada, nato odstavite in pustite, da se ohladi. Po približno petnajstih minutah čaj precedite – lahko mu dodate še malce limone ali medu, po želji pa ga postrežete tudi ohlajenega. Po nekaterih ugotovitvah naj bi tovrsten čaj blagodejno vplival na prebavo in dajal občutek energije, čeprav gre za tradicionalno uporabo, ki še ni bila podrobneje klinično potrjena pri ljudeh.

Raziskave, objavljene med drugim v reviji Foods in povzete na portalu PMC (Nacionalni inštitut za zdravje ZDA, NIH), so pokazale, da lupina avokada vsebuje celo več fenolnih spojin in antioksidantov kot sredica, kar pojasnjuje njeno tradicionalno rabo v obliki čaja. Ker gre pri avokadu za sadež z debelo lupino, ki dokaj dobro varuje notranjost pred pesticidi, mnogi svetujejo, da uporabite predvsem lupine sadja iz preverjenega, po možnosti ekološkega izvora. Podobno velja tudi za liste avokadovega drevesa, o katerih smo podrobneje pisali v prispevku Zdravilni listi avokada na Vemkajjem.si.

3. Ananasova lupina

Lupina ananasa velja za blago diuretično in po nekaterih ugotovitvah tudi protivnetno, saj vsebuje pomembne količine vitaminov ter encim bromelain, ki je sicer najbolj znan po svoji vlogi pri razgradnji beljakovin in lajšanju občutka napihnjenosti – o tem podrobneje pišemo v prispevku Kako se znebiti vetrov in napenjanja na Vemkajjem.si. Zlasti v poletnih mesecih si lahko iz lupine skuhate osvežilen čaj: lupino kuhajte dve do tri minute, jo ohladite, precedite, po želji dodajte limono in postavite v hladilnik.

Znanstveni pregledni članek o hranilni in terapevtski vrednosti ananasove lupine, objavljen na portalu PubMed, izpostavlja njeno vsebnost antioksidantov ter možno blagodejno vlogo pri prebavnih težavah. Če vas zanima, zakaj nekateri nutricisti priporočajo prav ananas kot lahek večerni prigrizek, si preberite tudi Po večerji le še čaj ali kos ananasa: razlog vas bo presenetil na Vemkajjem.si.

4. Lupina granatnega jabolka

Lupina granatnega jabolka velja za eno najbogatejših virov antioksidantov med vsemi sadnimi lupinami. Po nekaterih ugotovitvah naj bi blagodejno vplivala na prebavo, pripomogla k lepšemu videzu kože in po tradicionalnem prepričanju tudi omilila znake celulita, kadar jo uporabljamo v obliki čaja ali obraznih mask. Podrobnejši recept za pripravo čaja iz posušene lupine granatnega jabolka najdete v prispevku Ne zavrzite lupine granatnega jabolka! na Vemkajjem.si.

Znanstveni pregled, objavljen v reviji Molecules, potrjuje, da polifenolne spojine v lupini granatnega jabolka – predvsem punikalagin in elagična kislina – kažejo izrazito antioksidativno in protivnetno delovanje, čeprav avtorji poudarjajo, da je za trdnejše klinične dokaze potrebnih še več raziskav na ljudeh.

5. Citrusi

Gotovo ste opazili, da je okus limonade močnejši in bolj izrazit, če dodate celo limono z lupino vred. Razlika pa ni le v okusu – lupine citrusov naj bi po nekaterih ugotovitvah dajale energijo in imele blago protivnetno delovanje, kar velja za vse vrste citrusov. Znanstveni pregled v reviji Food Chemistry navaja, da citrusna lupina vsebuje celo več antioksidativnih fenolnih spojin kot užitni del sadeža, med njimi zlasti flavonoida hesperidin in naringin.

Pri citrusih velja posebna previdnost: lupina limone, kupljene v trgovini, je pogosto obdelana s snovmi za podaljšanje svežine, ki niso namenjene uživanju – na to običajno opozarja tudi oznaka na prodajnem mestu. Za pripravo čaja ali peke je zato priporočljivo uporabiti neškropljene oziroma ekološko pridelane citruse, ali lupino pred uporabo temeljito očistiti. Več o tem, kako lupino limone kljub temu smiselno izkoristite, si lahko preberete v prispevku Kaj narediti z limono, ki nima več soka na Vemkajjem.si.

Še to ...

Čaj lahko pripravite iz praktično vseh vrst sadnih lupin. Če ga ohladite, dobite prijeten, naraven, domač in po nekaterih ocenah tudi bolj zdrav poletni napitek – vsekakor boljšo izbiro od marsikatere industrijsko pridelane pijače.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.