Vitamin U: skrivnost iz zeljnega lista, ki je ni v nobeni tabeli vitaminov

Predstavljajte si žlico soka iz povsem navadne glave zelja – živila, ki ga marsikdo odrine na rob krožnika kot prilogo za praznično pečenko. Zdaj si predstavljajte, da je prav ta žlica sredi 20. stoletja zdravnikom pomagala pozdraviti želodčne razjede hitreje, kot so to zmogla takratna zdravila. Zveni neverjetno, a gre za dokumentirano zgodovino znanosti, ne za kuhinjsko legendo.

Podobno izkušnjo pozna marsikdo izmed nas iz lastnega kroga prijateljev in znancev. Poznamo osebo, ki se je leta mučila z zategnjenim, bolečim želodcem po vsakem malce težjem obroku in je od zdravil dobivala le začasno olajšanje. Na priporočilo starejše sorodnice je v vsakdanjik uvedla kozarec svežega zeljnega soka zjutraj na tešče. Po nekaj tednih je opazila, da so se pekoči občutki umirili, prebava pa postala bolj redna. Tovrstne osebne izkušnje seveda niso znanstveni dokaz, so pa razlog, da je zeljni sok skozi generacije obveljal za "babičino zdravilo" – in da so ga pozneje vzeli pod drobnogled tudi raziskovalci.

Vitamin U je posebna naravna snov, ki jo najdemo v nekaterih vrstah zelenjave, največ pa v skodelici svežega zeljnega soka. Čeprav uradno ni pravi vitamin, se je izkazalo, da lahko pomembno prispeva k udobju želodca, podpira naravne procese razstrupljanja telesa in – po nekaterih virih – tudi k lepšemu videzu kože.

Ime vitamin U izvira iz angleške besede ulcer (želodčna razjeda). Snov je v poznih 40. in zgodnjih 50. letih 20. stoletja preučeval ameriški zdravnik dr. Garnett Cheney s Stanforda, ki jo je povezal s hitrejšim celjenjem bolečih ranic na želodčni sluznici (Cheney, California Medicine, 1949). V resnici gre za spojino z imenom S-metilmetionin, ki nastane iz aminokisline metionin. Preprosteje povedano: gre za naravno snov, ki jo zelje skriva v svojih listih, o njej pa danes piše tudi strokovni pregledni članek na Healthline.

Kje najdemo vitamin U v naravi?

Če imate radi svežo zelenjavo, ste verjetno že zaužili precej vitamina U, pa tega sploh niste vedeli. Največ ga je v:

• svežem zelju (najbolj v soku, ki ga dobimo s stiskanjem),
• kislem zelju, ki je tudi bogat vir probiotikov,
• ohrovtu,
• brokoliju in brstičnem ohrovtu,
• špargljih.

Manjše količine so prisotne tudi v špinači, peteršilju, blitvi, papriki, čebuli, avokadu in v hrustljavih delih rastlin, kot so lupine, stebla in korenine – o pomenu take zelenjave za vlaknine in prebavo pišemo tudi v prispevku Jeste dovolj vlaknin?. Zanimivo je, da se največ vitamina U ohrani v svežih, surovih delih zelenjave, medtem ko ga toplotna obdelava močno zmanjša, saj gre za na toploto občutljivo spojino. Prav zato večina virov za morebiten učinek na želodec priporoča prav svež, nekuhan sok.

Zakaj je vitamin U zanimiv za želodec?

Želodčne razjede in gastritis (vnetje želodčne sluznice) sta razmeroma pogosti težavi – po podatkih strokovne literature ima peptična razjeda v zahodnih državah ocenjeno življenjsko razširjenost okoli 5 do 10 % odrasle populacije. Čeprav so na voljo učinkovita zdravila, mnogi ljudje iščejo tudi naravno podporo, ki jim lahko pomaga, da se počutje hitreje umiri.

Prav zaradi tega je zanimiva zgodovina raziskav vitamina U. Dr. Cheney je v seriji kliničnih poskusov opazoval bolnike z razjedami, ki so pili svež zeljni sok. Pri prvi raziskavi iz leta 1949 je pri bolnikih z razjedo na dvanajstniku povprečni čas celjenja znašal približno 10 dni v primerjavi s približno 37 dnevi pri običajnem zdravljenju, pri razjedi na želodcu pa približno 7 dni v primerjavi s približno 42 dnevi (Cheney, 1949). Rezultate je pozneje potrdil še na sto bolnikih (Cheney, 1952).

Najbolj zanimiv pa je morda poskus iz leta 1956, ko so v zaporu San Quentin v Kaliforniji izvedli dvojno slepo, s placebom nadzorovano študijo: eni skupini zapornikov z diagnosticirano razjedo so dajali koncentriran zeljni sok, drugi pa navidezni pripravek brez učinkovin. Rezultati so pokazali, da je koncentriran zeljni sok pri celjenju razjede učinkovitejši od placeba (Cheney, Waxler in Miller, California Medicine, 1956). To ostaja ena redkih dvojno slepih kliničnih raziskav na to temo, zato jo strokovnjaki še danes radi navajajo.

Moč zelja in ljudska modrost

Zelje že od nekdaj velja za "zdravilo iz vrta". Stare babice so govorile, da "eno glavo zelja lahko uporabiš za deset bolezni". Poleg pomoči pri želodčnih težavah so ljudje zeljnate liste polagali na boleče sklepe, jih uporabljali za obkladke pri ranah in celo pri glavobolih. Podobno ljudsko modrost o zelenjavi kot "naravnem razstrupljevalcu telesa" najdete tudi v prispevku Hrana, ki vas zasvoji hitreje kot čokolada in tega ne opazite, kjer je opisano, kako so si nekoč pomirjali želodec z domačimi, sezonskimi živili.

Vitamin U in podpora jetrom

Poleg želodca ima vitamin U po nekaterih raziskavah tudi vlogo pri podpori delovanju jeter. Jetra so največji "filter" v našem telesu – vsak dan predelajo ogromne količine krvi, izločajo presnovne odpadke in razgrajujejo hrano, zdravila ter alkohol. Če jih preobremenimo, hitro pokažejo znake utrujenosti.

Živalska študija, objavljena v reviji Environmental Toxicology and Pharmacology (ScienceDirect), je preučevala učinek vitamina U na jetrno tkivo, poškodovano zaradi zdravila valprojska kislina, in ugotovila zaščitni učinek na jetrne encime (Cengiz idr., ScienceDirect). Gre sicer za predklinično študijo na živalih, zato rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na ljudi, a nakazuje smer, v katero gredo nadaljnje raziskave. Zelje je sicer pogosto omenjeno tudi med živili, ki jih ljudje povezujejo s podporo jetrom in prebavi – več o tem v prispevku Detoks brez čudežev: 11 živil, ki telesu res pomagajo.

Še ena zanimivost: vitamin U zaradi svojih protivnetnih lastnosti občasno najdemo tudi kot sestavino v kozmetičnih izdelkih, namenjenih pomirjanju kože in podpori pri regeneraciji po izpostavljenosti soncu. Gre za dodatno, manj raziskano uporabo te snovi, o kateri je za zdaj na voljo predvsem podatkov iz kozmetične industrije, manj pa neodvisnih kliničnih raziskav.

Kaj pa pomanjkanje vitamina U?

Ker vitamin U ni pravi vitamin, zanj ni uradno postavljenih dnevnih priporočil, kot jih poznamo za vitamin C ali D, prav tako stroka ne govori o "pomanjkanju vitamina U" v klasičnem pomenu. Raziskovalci pa opozarjajo, da premalo zelenjave v prehrani – zlasti križnic, kot je zelje – ni dobro za splošno zdravje prebavil. Hkrati je znano, da se je uživanje sveže zelenjave v zahodnih državah v zadnjih desetletjih na splošno zmanjšalo, kar gre z roko v roki s porastom prebavnih težav, kot sta gastritis in refluks.

Kako lahko sami pridobite vitamin U?

Najbolj naraven in učinkovit način je uživanje sveže zelenjave, najbolj pa se je uveljavil prav zeljni sok. Če imate sokovnik, poskusite iztisniti pol kozarca svežega zelja, morda z dodatkom jabolka za boljši okus – recept in nasvete za pripravo najdete tudi v prispevku Zakaj je zeljni sok babičino zdravilo, ki mu je dala prav znanost.

Če nimate sokovnika, je dobra izbira tudi kislo zelje, ki poleg vitamina U vsebuje še mlečnokislinske bakterije, koristne za črevesje – marsikdo sploh ne ve, da je zaradi mlečne kisline kislo zelje za želodec pogosto prijaznejše od svežega, kot pojasnjujemo v prispevku Kaj morate jesti, da se izognete težavam z želodcem in črevesjem. Zakaj fermentirana hrana deluje tako, kot deluje, in kaj o tem pravi znanost, pa razkriva prispevek Žlička kislega zelja, ki pretrese imunski sistem: zakaj fermentirana hrana ni le moda, ampak znanost.

Poceni in domača rešitev za dobro počutje želodca

Živimo v času, ko se ljudje pogosto zatekajo k dragim tabletam in prehranskim dopolnilom. A narava ima pogosto enostavne in cenovno ugodne rešitve. Iz ene glave zelja, ki stane le malo, lahko pripravite dovolj soka za cel teden. Čeprav vitamin U še zdaleč ni tako dobro raziskan kot klasični vitamini, pa dolga zgodovina uporabe in vse več znanstvenega zanimanja jasno kažeta, da je lahko navadno zelje koristen dodatek k skrbi za dobro počutje želodca.

Morda ni naključje, da so naši stari starši zelje imeli skoraj vsak dan na mizi – v juhi, solati, dušeno ali fermentirano. In če se danes sprašujete, kaj bi lahko na preprost in domač način dopolnilo skrb za vaše zdravje, je odgovor lahko zelo star: skodelica zeljnega soka.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.