Hildegard se je rodila 16. septembra 1098 kot deseti otrok in je že v mladosti izstopala po radoživosti, radovednosti in znanju. Z 32 leti je postala opatinja v benediktinskem samostanu Disibodenberg v Nemčiji, danes pa svet odkriva njeno izjemno delo Materia Medica, ki je nastajalo med leti 1150 in 1158, ko je Hildergard potovala po Evropi in popisovala zdravilna zelišča. Zbrala je več kot 2000 receptov, ki imajo danes neprecenljivo vrednost. Ne samo zato, ker njihovi zdravilni učinki še vedno delujejo, pač pa tudi zato, ker iz njih izvemo, da določene bolezni niso plod samo sodobnega načina življenja.
Mnogi v njenih recepturah najdejo zdravila za migreno, za raka, revmatizem, celo stres. Vse te bolezni takrat še niso imele imen, kot jih poznamo danes, so pa bile po Evropi precej pogoste. Poleg tega je zdravila ločevala na gozdna in poljska (odvisno, kje je raslo zelišče), kot prva pa je začela zdraviti tudi psihosocialne bolezni.
Leta 1583 so jo razglasili za svetnico in zavetnico zeliščnih in dišavnih vrtičkov. Čeprav jo danes cerkev slavi in časti, pa ne smemo pozabiti, da je papež Eugen III., potem, ko mu je Sveti Bernanrd zatožil Hildegardovo (tudi svetniki so bili zahrbtni, torej iz mesa in krvi), da piše "čudne knjige", sestavil komisijo cerkvenikov, ki so imeli za nalogo preveriti, kako je njeno delo združljivo z nauki cerkve. Samo po zaslugi njenih sodelavcev, ki so Hildegardovo prepričali, da naj "piše, kar je videla" je komisija na koncu izdala mnenje, da je Hildegardova resničen mistik in ne duševno motena oseba.
Vsako drugačno mnenje bi bilo za Hildegardovo usodno.
Kaj so njene najpomembnejše ugotovitve?
Nauke iz njenih knjig bi lahko strnili v šest ugotovitev (upoštevajte, da so bile napisane pred 900 leti!):
- hrana je hkrati tudi zdravilo
- zdravijo samo naravni proizvodi (takrat je imela v mislih alkimiste, ki jim danes rečemo farmacevti)
- zelo pomemben je naravni ritem življenja (spanje, leti časi)
- veliko se je treba gibati (k temu je dodala, da tudi moliti, a to je bil priklon papeževi inkvizicijski komisiji)
- telo je potrebno redno čistiti s kopelmi, savnami, posti
- in najpomembnejša ugotovitev: človekovo zdravje je skupek psihosocialnih, fizičnih in duhovnih dejavnikov.
Vse te ugotovitve so, kot bi bile prepisane iz sodobnih učbenikov, zato je toliko bolj žalostno, da je človeštvo potrebovalo skoraj celo tisočletje, da je odkrilo to, kar je nekoč že vedelo.
Glede na to, da se Hildegardova dela še vedno prevajajo (prevod iz latinščine v sodoben jezik zahteva tudi poznavanje takratnih razmer), bomo o njenih receptih gotovo še veliko pisali.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
