Hren: pet razlogov, zakaj ta pozabljena korenina z več vitamina C kot limona zasluži mesto na vašem jedilniku vse leto

Hren že stoletja velja za eno najbolj cenjenih "domačih zdravil" v naših krajih, a po nekaterih ugotovitvah je njegova prava moč v dihalnih poteh, prebavi in obrambnih silah telesa morda še vedno podcenjena. V nadaljevanju razkrivamo, zakaj ga velja imeti pri roki skozi vse leto – ne le pozimi.

Hren brez težav vzdrži več kot eno leto, poznajo pa ga širom sveta. Koristi se zgolj korenina, njegov okus pa je eden najbolj prepoznavnih okusov na svetu – oster, pikanten in nezamenljiv.

Koren hrena je pikantnega okusa in brez vonja, dokler ga ne naribamo. Po nekaterih analizah je izredno bogat z vitaminom C, kar ga uvršča med živila, ki so lahko še posebej koristna v času gripe in prehladov – po nekaterih podatkih naj bi ga vseboval celo več kot limone in citrusi. Poleg vitamina C v hrenu najdemo tudi glikozide, glutamin, glukozo, kalij, kisli sulfat in sinigrin, ki mu daje značilen pekoč okus, poleg tega pa naj bi imel po nekaterih ugotovitvah tudi blagodejne učinke na telo.

Čeprav se zdi, da poleti nimamo težav s pomanjkanjem vitaminov, pa v resnici ni tako. Sezone prehladov in gripe se lahko pojavijo tudi poleti, še posebej takrat, ko se vklopijo klimatske naprave. Človeško telo namreč potrebuje nekaj časa, da se prilagodi na nove vremenske razmere, vsako tako prilagajanje pa lahko za hip oslabi naše obrambne mehanizme.

Izkušnja, ki me je prepričala

Pred nekaj leti mi je o hrenu navdušeno pripovedovala znanka, ki je vsako jesen trpela za vztrajnimi vnetji sinusov. Po priporočilu starejše sosede je začela vsak večer pred spanjem inhalirati nad sveže naribanim hrenom, namočenim v vroči vodi. Po njenih besedah se je dihanje opazno izboljšalo že po nekaj dneh, sinusi pa so bili manj zamašeni kot ob uporabi klasičnih zdravil. Seveda gre za osebno izkušnjo in ne za znanstveno potrjeno metodo zdravljenja, a zgodba lepo ponazori, zakaj je hren med ljudmi ohranil sloves "domačega zdravila".

Prav iz teh razlogov obstaja kar nekaj utemeljitev, zakaj bi hren lahko pogosteje vključevali v svojo prehrano.

1. Lahko pomaga pri vnetju sinusov

Hren po nekaterih izročilih izredno dobro pomirja vnetja dihalnih poti. V posodo dajte nekaj sveže naribanega hrena, čezenj pa dolijte malo vode. Vse skupaj segrevajte, dokler voda ne začne izparevati. Čezenj nato dajte brisačo in inhalirajte vsaj 10 minut pred spanjem. To lahko počnete tudi preventivno, saj naj bi hren pomagal odpirati in čistiti dihalne poti. Po tej praksi marsikdo poroča, da spi trdneje in je naslednji dan bolj spočit in razpoložen.

Da hren ni le ljudsko izročilo, potrjuje tudi znanstvena literatura: raziskovalci so v poglobljeni analizi razgradnih produktov glukozinolatov iz hrena potrdili njihovo protimikrobno delovanje, ki je še posebej izrazito pri sevih, povezanih z okužbami dihal.

2. Lahko pripomore k boljšemu počutju ožilja

Z leseno žlico zmešajte 5 žlic naribanega hrena, sok 3 limon in 2 žlici medu. Vse skupaj dobro premešajte in po izročilu pojejte 3 žlice te mešanice na dan, vsaj eno uro pred obrokom. Priporočljivo je, da to mešanico jemljete približno 6 tednov, nato pa naredite teden premora. Po nekaterih ljudskih izročilih naj bi sestavine hrena pripomogle k boljšemu počutju žil, a tovrstnih trditev znanost še ni potrdila, zato jih jemljite kot tradicionalno prakso in ne kot zdravljenje.

3. Lahko krepi dihala

10 gramov naribanega hrena dajte v 2 dcl vrele vode, pokrijte in pustite stati vsaj 10 minut. Mešanico nato precedite in popijte mlačno. Priporočena dnevna doza naj bo 2 do 3 skodelice. Pijte počasi in srebajte – občutek, da se dihalne poti odpirajo, se po izkušnjah mnogih pojavi že po nekaj požirkih.

Nemška Komisija E je hren zaradi tradicionalne rabe sicer uvrstila med pripomočke za podporno lajšanje okužb dihal in sečil, vendar gre po podatkih iz strokovne literature predvsem za izročilom podprto, ne pa s kliničnimi študijami dokončno dokazano prakso, zato hren obravnavajte kot dopolnilo, ne kot nadomestek zdravil.

4. Lahko pomaga pri težavah z dihali, povezanih z vnetji

Na majhnem ognju skuhajte 4 žlice sveže naribanega hrena. Dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. Ko se hren nekoliko omehča, ga odcedite in dodajte žlico medu. Mešanico nato še minuto ali dve kuhajte, da nastane gosta, homogena zmes, ki jo nato pustite, da se ohladi. Ohlajeno pasto shranite v hladilnik in po izročilu vsako jutro in zvečer pojejte eno žlico.

Zanimivo je, da je sinigrin, snov, ki hrenu daje značilen oster okus, v eni od študij pokazal spodbudne učinke pri zaviranju vnetnih procesov dihal pri poskusnih živalih. Gre za zgodnje, predklinične rezultate, zato jih ne gre razumeti kot dokazano zdravljenje za ljudi, a vseeno nakazujejo, zakaj je hren skozi zgodovino veljal za koristno rastlino za dihala.

5. Lahko podpira splošno dobro počutje

Hren je staro ljudsko "zdravilo" za podporo telesu pri razstrupljanju. Nekateri ljudje so mu pripisovali tudi pomoč pri raztapljanju ledvičnih, žolčnih ali želodčnih kamnov, kar pa je lahko zelo nevarno in odsvetujemo poskuse samozdravljenja brez posveta z zdravnikom. V ljudski medicini so hren uporabljali tudi pri revmi, artritisu in putiki, pripisovali pa so mu tudi blagodejne učinke na temperaturo in čiščenje sluzi iz dihalnih poti.

Mnogi hrenu pripisujejo celo večjo "zdravilno" moč kot kurkumi – zanimivo predvsem zato, da gre za rastlino, ki uspeva tudi v naših vrtovih in ni potrebno uvažati je iz daljnih dežel.

Kako hren vključiti v vsakdanjo prehrano

Najpogostejši način uporabe hrena je, da ga naribate, odcedite, sperete v eni ali dveh vodah in ponovno odcedite. Tako pripravljen hren lahko zmešate s kislo smetano in postrežete kot solato. Lahko pa očiščen hren zamrznete v papirnati vrečki – tako pripravljen ostane uporaben skozi vso zimo, čeprav njegova moč po približno enem letu opazno upade, zato je najbolje, da ga porabite v sezoni, ko ga pripravite.

Za tiste, ki želite slediti vnosu vitaminov in mineralov skozi sezono prehladov, je lahko koristno tudi branje o tem, kaj morate vedeti o cinku, da bi ostali zdravi, saj cink skupaj z vitaminom C velja za enega temeljnih gradnikov odpornosti. Podobno velja za prehranske navade, ki jih je vredno spremljati v sezoni prehladov – več o tem v članku Vas lovita gripa in prehlad, kaj storiti?.

Če vas zanima, katera živila lahko po nekaterih ugotovitvah poslabšajo potek prehlada, si oglejte tudi članek Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad. In če iščete še več naravnih pristopov za sezono prehladov, je zanimivo branje tudi članek Hren rešuje dihala, kjer je tema obdelana še podrobneje.

Pomembno: zgornje informacije so namenjene splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo nasveta zdravnika ali farmacevta. Pri kroničnih boleznih, jemanju zdravil, nosečnosti ali dojenju se pred uvajanjem hrena ali drugih domačih pripravkov v večjih količinah posvetujte s strokovnjakom. Pri težavah z želodcem, ščitnico ali ledvicami bodite z uživanjem hrena previdni, saj je pekoč in lahko draži sluznico.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.