
Lase ji je izpadalo vse več. Zjutraj je vstajala utrujena, čeprav je spite deset ur. Zdravniki so ji najprej rekli, da je pod stresom. Potem so sumili na anemijo. Šele po dolgih mesecih preiskav je izkazalo, da je imela akutno pomanjkanje selena – minerala, za katerega večina ljudi sploh ne ve, da ga potrebuje. Ko je začela zavestno jesti živila, bogata s selenom, se je v šestih tednih počutila kot drugega človeka.
Zgodba prijateljice, ki jo poznamo od blizu, ni osamljen primer. Ravno nasprotno – pomanjkanje selena je danes ena najhitreje rastočih prehranskih težav v Evropi, ki jo pogosto zamenjamo z drugimi stanji. In ker so simptomi na videz tako vsakdanji – utrujenost, izpadanje las, občutljivost mišic, prebavne težave – večina ljudi nikoli ne pomisli, da bi bil krivec prav selen.
Selen je esencialni mikroelement, kar pomeni, da ga naše telo nujno potrebuje, a ga ne zmore proizvesti samo. Vnesti ga moramo s hrano. In čeprav ga potrebujemo le v sledeh – v mikrogramih – so posledice pomanjkanja lahko resne.
Med najpomembnejšimi nalogami selena v telesu so:
Skratka: gre za mineral, ki tiho dela v ozadju – in ko ga zmanjka, se to hitro pozna.
Eden največjih problemov s pomanjkanjem selena je, da so njegovi znaki precej splošni in jih pogosto pripišemo stresu, staranju ali pomanjkanju spanja. A telo ima svoje načine, kako nam sporočiti, da nečesa primanjkuje:
V skrajnih primerih – in ti niso več redki – dolgotrajno hudo pomanjkanje selena povzroča Keshanovo bolezen, obliko kardiomiopatije (bolezni srčne mišice), ki je bila nekoč redka, danes pa se pojavlja vse pogosteje, zlasti na območjih z revno prstjo.
"Pomanjkanje selena je morda ena od najmanj prijavljenih prehranskih težav na svetu," opozarja vodilni prehranski znanstvenik Frankie Brogan. "Tudi ko jemo živila, ki ga vsebujejo, ga morda ne zaužijemo dovolj – ker ga preprosto ni več dovolj v prsti, iz katere ta živila rastejo."
Tu se skriva ključ do vsega. Pred dvema desetletjema je bilo pomanjkanje selena razmeroma redko. Danes je ena najhitreje rastočih prehranskih težav. Zakaj?
Odgovor leži dobesedno pod nogami: v evropski prsti je selena vse manj. Rastline selen absorbirajo iz zemlje – in ker ga je tam manj, ga je manj tudi v zelenjavi, žitih in sadju, ki ga jemo. Največji upad zaznaven v Evropi in na Kitajskem, zato so prav Evropejci med bolj ogroženimi skupinami.
Poleg tega intenzivno kmetijstvo in industrijska pridelava hrane skozi leta izčrpavata prst brez ustrezne obnove mineralov. Predelana hrana, hitra prehrana in revne diete brez raznolikih beljakovinskih virov še dodatno zmanjšajo vnos.
Ker je ščitnica največje skladišče selena v telesu, se pomanjkanje tam opazi najprej. Postopoma vodi v ščitnične bolezni – od upočasnjenega delovanja (hipotiroidizem) do avtoimunskega Hashimotovega tiroiditisa. Dodajanje 100–200 µg selena dnevno pri ljudeh s Hashimotovo boleznijo je po raziskavah znižalo raven protiteles TPO in zmanjšalo vnetje ščitnice. Več o tem, kaj ščitnični hormoni počnejo našemu telesu, si preberite tukaj.
Pomembno: če vas skrbi delovanje ščitnice, preverite tudi, ali vam ne škodijo vsi sovražniki ščitnice, ki se skrivajo v vaši prehrani in okolju.
Povprečna priporočena dnevna količina selena za odraslo osebo je 55 mikrogramov (µg). Nosečnice potrebujejo 60 µg, doječe ženske pa 70 µg na dan. Zgornja dopustna meja je 300 µg dnevno – nad to mejo postane selen toksičen.
Simptomi prevelikega vnosa selena (selenoza) vključujejo lomljive lase in nohte, lezije na koži, slab zadah po česnu, slabost in v hudih primerih ohromelost. Zato je pri jemanju prehranskih dopolnil potrebna previdnost.
Vrednost selena v telesu je mogoče preprosto izmeriti z odvzemom vzorca krvi. Analize opravljajo specializirani laboratoriji.
Dobra novica je, da lahko s pametno prehrano raven selena učinkovito napolnimo. Tu so živila, ki bi jih morali imeti na jedilniku redno:
To je daleč najbogatejši naravni vir selena. V 100 gramih brazilskih oreščkov je kar 1917 µg selena – to je 34-krat več, kot je dnevna potrebna količina. Že 2 do 3 oreščki na dan zadostujejo za pokritje dnevnih potreb. Najboljše rezultate dajo v kombinaciji z vitaminom E – obe sestavini skupaj krepita antioksidacijsko zaščito in varujeta telo pred zastrupitvijo s težkimi kovinami.
Priporočilo: izbirajte neoluščene brazilske oreščke, saj imajo več selena. Pazite na svežino – če imajo grenak priokus, so žarki in manj vredni. Preberite tudi, zakaj je selen strup ali čudežno zdravilo, in zakaj je ravno brazilski oreščki najboljši vir.
Tuna, losos, sardine in škampi so odlični viri selena. Priporočljivo je jesti ribe vsaj enkrat na teden – po možnosti za večerjo. Losos je poleg tega izjemen vir omega-3 maščobnih kislin in beljakovin, kar ga uvršča med najboljša živila za mišice in splošno zdravje.
Svinjske ledvice vsebujejo kar 182 µg selena na 100 gramov. Perutnina in pusto rdeče meso sta prav tako dobra vira.
Dostopen in vsestranski vir selena, ki ga zlahka vgradimo v vsakodnevno prehrano.
Skuta je odličen vir selena – vsebuje ga v obliki, ki jo telo dobro absorbira. Poleg tega ima selen v skuti dokazan učinek na zaščito pred rakom na koži, pljučih in prostati. Več o tem si preberite v članku Kako dobro poznate kraljico zdravih večerij.
Leča vsebuje 12 µg selena na 100 g, oves pa 5 µg. Čeprav so to skromnejše količine, so stročnice dragocen vsakodnevni vir. Upoštevajte pa, da oves in stročnice vsebujejo fitično kislino, ki zmanjšuje absorpcijo nekaterih mineralov. Več o tem preberite v članku Zakaj zdravniki niso navdušeni nad ovseno kašo.
| Živilo | Selen (µg/100 g) |
|---|---|
| Brazilski oreščki | ~1917 µg |
| Svinjske ledvice | ~182 µg |
| Tuna (konzervirana) | ~80 µg |
| Losos | ~36 µg |
| Jajca | ~30 µg |
| Skuta | ~11 µg |
| Leča | ~12 µg |
| Oves | ~5 µg |
Ščitnica je organ z največjo koncentracijo selena v telesu. Ko ga primanjkuje, je ščitnica izpostavljena prostim radikalom, kar vodi v vnetja. Posledica so ščitnične bolezni – od hipotiroidizma (upočasnjeno delovanje) do Hashimotovega tiroiditisa (avtoimunska bolezen).
Toda selen ni edini dejavnik. Na zdravje ščitnice vplivata tudi prehrana in življenjski slog nasploh. Vedeti morate, da sladke pijače negativno vplivajo na ščitnične hormone – kar je še en razlog, zakaj si boste naredili uslugo, če sok zamenjate z vodo ali zelenim čajem. In če vas zanima celosten pristop, preberite, kako se izogniti težavam s ščitnico z ustrezno prehrano in načinom življenja.
Tisti, ki že imata diagnosticirano bolezen ščitnice, si bodo koristno prebrali, kaj jesti ob preslabem delovanju ščitnice.
Malo kdo ve, da selen igra pomembno vlogo tudi pri duševnem zdravju. Ker je eden od gradnikov nevrotransmiterjev – med njimi serotonina – njegovo pomanjkanje vpliva na razpoloženje. Ljudje s prenizko ravnjo selena so pogosto bolj nagnjeni k depresivnemu razpoloženju, tesnobi in se težje skoncentrirajo. Počutijo se preobremenjene in izčrpane, celo ko se dejansko ne trudijo posebej.
Dober imunski in živčni sistem torej ni le stvar vitaminov D ali C – selen je eden od ključnih, a pogosto prezrtih sestavnih delov te enačbe.
Selen je tihi varuh našega zdravja. Deluje v ozadju, a ko ga zmanjka, se to neizogibno opazi – na laseh, na razpoloženju, na ščitnici, na energiji. Dobra novica: v večini primerov je rešitev preprosta in okusna. Dva do tri brazilske oreščke na dan, ribe enkrat na teden, redno uživanje jajc in skute – to ni revolucija v prehrani. To je le malo več pozornosti do tega, kar jemo.
Naše telo nam pošilja sporočila. Naučimo se jih poslušati.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.
O AVTORJU:

