Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Datum: 31.5.2023 - Rubrika: Dobro je vedeti

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?

Avtor:
uredništvo Vem, kaj jem

Nekatere študije kažejo, da je fluor pri visokih koncentracijah lahko nevrotoksičen, a kaj o njegovi varnosti v vsakdanjih količinah dejansko vedo strokovnjaki?


Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z Židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
V Sloveniji smo ľe pred desetletjem prenehali s fluorizacijo vode. Pri nas poznamo samo naravne koncentracije. Če pride do povečanja, je to zgolj zaradi ąkodljivih vplivov na okolje. (Oral-dent.ro)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo ąe 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati povečane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)




Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Ni vsaka solata enako zdrava: katera je zmagovalec in katera večinoma le voda?
Dobro je vedeti
Ni vsaka solata enako zdrava: katera je zmagovalec in katera večinoma le voda?
Jogurt, peteršilj in cimet: preprost napitek, ki poskrbi za prebavo
Zdravje, lepota
Jogurt, peteršilj in cimet: preprost napitek, ki poskrbi za prebavo
Telo že ve, česa mu manjka in to pokaže na koži, laseh in mišicah
Dobro je vedeti
Telo že ve, česa mu manjka in to pokaže na koži, laseh in mišicah
Indijski tropotec: skrivno orožje za zdravo črevesje, boj s kandido in hujšanje
Dobro je vedeti
Indijski tropotec: skrivno orožje za zdravo črevesje, boj s kandido in hujšanje
Paradižnik kot ščit za jetra in možgane: kaj se zgodi, ko rdeče zelenjavo vzamemo resno
Dobro je vedeti
Paradižnik kot ščit za jetra in možgane: kaj se zgodi, ko rdeče zelenjavo vzamemo resno
3 sestavine, en smuti: jabolko, jogurt in limona kot zavezniki pri hujšanju
Zdravje, lepota
3 sestavine, en smuti: jabolko, jogurt in limona kot zavezniki pri hujšanju
Ledena voda poleti: osvežitev, ki znanju navkljub ni vedno najboljša izbira
Dobro je vedeti
Ledena voda poleti: osvežitev, ki znanju navkljub ni vedno najboljša izbira
Jeste manj kot 8 ur na dan in izgubljate kilograme brez štetja kalorij?
Zdravje, lepota
Jeste manj kot 8 ur na dan in izgubljate kilograme brez štetja kalorij?
Banane in kalij: mit, ki ga je čas razgraditi
Dobro je vedeti
Banane in kalij: mit, ki ga je čas razgraditi
6 živil, ki jih po 40. letu ne bi smeli jesti - eno vsakodnevno skriva nepričakovano past
Dobro je vedeti
6 živil, ki jih po 40. letu ne bi smeli jesti - eno vsakodnevno skriva nepričakovano past
Kako 2 tedna brez kruha in testenin jetra spravita k pameti?
Dobro je vedeti
Kako 2 tedna brez kruha in testenin jetra spravita k pameti?
Kečap, majoneza, kisla smetana: kaj se resnično skriva v teh priljubljenih dodatkih?
Dobro je vedeti
Kečap, majoneza, kisla smetana: kaj se resnično skriva v teh priljubljenih dodatkih?
Ko telo po piknikih prosi za premor: pomirjujoč napitek iz limone, grenivke in peteršilja
Zdravje, lepota
Ko telo po piknikih prosi za premor: pomirjujoč napitek iz limone, grenivke in peteršilja
Ko ajurveda reče: narobe piješ! ... 10 nasvetov, starih 5000 let, ki spremenijo vaš odnos do vode
Dobro je vedeti
Ko ajurveda reče: narobe piješ! ... 10 nasvetov, starih 5000 let, ki spremenijo vaš odnos do vode
Vitamin D in rak: japonska študija razkrila, da nas sonce morda varuje bolje, kot smo mislili
Dobro je vedeti
Vitamin D in rak: japonska študija razkrila, da nas sonce morda varuje bolje, kot smo mislili
Ko vroče sonce priganja k mizi: zakaj je zelena solata najboljša poletna dieta?
Dobro je vedeti
Ko vroče sonce priganja k mizi: zakaj je zelena solata najboljša poletna dieta?
En strok česna zjutraj na tešče: preprosta navada, za katero veda odkriva vse več razlogov
Dobro je vedeti
En strok česna zjutraj na tešče: preprosta navada, za katero veda odkriva vse več razlogov
Zakaj je vaše črevesje morda lačno prav te aminokisline?
Črevesje pod stresom?
Zakaj je vaše črevesje morda lačno prav te aminokisline?
Ko telo reče ne: kako prepoznati vročinsko kap, preden vas preseneti
Dobro je vedeti
Ko telo reče ne: kako prepoznati vročinsko kap, preden vas preseneti
Živila, ki nasitijo in ne redijo: je kaj od tega že na vašem krožniku?
Dobro je vedeti
Živila, ki nasitijo in ne redijo: je kaj od tega že na vašem krožniku?




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor