
Burek je za marsikaterega Slovenca več kot hrana. Je nočni prigrizek po zabavi, hitra malica med dvema obveznostma in del urbane kulture. Ko pa ga enkrat spečete doma, z nepasirano skuto, kislo smetano in toliko olja, kolikor se zdi prav vam, se lahko zgodi, da vas pot v pekarno ne bo več tako pogosto vodila mimo okenca z burekom. Domači sirov burek je preprost, iz samo šestih sestavin, in iz enega pekača nahrani vso družino.
Prijatelj, ki je dolga leta delal v izmenah, je imel navado, da se je po nočni izmeni ustavil pri najbližji pekarni in si kupil kos bureka. "Tisti papir je bil vedno ves masten, jaz pa sem se po nekaj urah počutil težko in zaspano," se spominja. Ko je šel v pokoj, je žena nekega dne v pekač zložila vlečeno testo, skuto in kislo smetano. "Najprej sem bil skeptičen, potem pa sem pojedel dva kosa. Bil je hrustljav po vrhu, sočen v sredini in ni bilo občutka, da sem pojedel liter olja." Danes domači burek pri njih pečejo skoraj vsako drugo nedeljo, ostanek pa pojedo za ponedeljkovo malico.
Burek je v Slovenijo prišel s priseljenci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, v devetdesetih letih pa je postal del slovenskega prehranjevalnega vsakdana. Njegovo pot je več let raziskoval antropolog dr. Jernej Mlekuž z ZRC SAZU, avtor knjige Burek.si?! Koncepti/recepti. O tem, kako se je burek zasidral v kulturi ljubljanskih srednješolcev, je pisal tudi MMC RTV Slovenija, njegova strokovna razprava Kako je burek postal Turek pa je prosto dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. Kako priljubljen je burek, kaže tudi zgodba ljubljanskega okenca Burek Olimpija, ki ga je Slovenski oglaševalski festival razglasil za blagovno znamko leta.
Sorodne pite iz tankega testa z različnimi nadevi poznajo od Turčije do Balkana, kjer jih imenujejo b{-15434}rek, burek ali byrek. V Bosni in Hercegovini se sme burek strogo vzeto imenovati le pita z mesom, pita s sirom pa je "sirnica". Pri nas pa se je ime burek uveljavilo za vse različice, zato tudi v tem receptu ostajamo pri domačem poimenovanju.
V posodi zmešamo skuto, kislo smetano, dve jajci in sol (pol kisle smetane in eno jajce prihranimo za premaz). Testo vzamemo iz embalaže in liste obrežemo na velikost pekača. Pekač premažemo z oljem in vanj položimo prvi list testa. Pokapamo ga z oljem in nanj položimo drugi list. Na tega z žlico nadevamo maso po kupčkih, tako da vmes ostane prazen prostor. Nato položimo naslednji list in ga rahlo potlačimo. Pokapamo z oljem in položimo še en list testa. Nato spet nadev ... Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo sestavin. Končamo s testom.
V kislo smetano, ki smo jo prihranili, vmešamo jajce in ščepec soli ter s tem premažemo vrhnjo plast testa.
Pečemo na 200 stopinj prvih 20 minut, nato znižamo temperaturo na 180 stopinj in pečemo še 40 minut.
Jemo ga vročega, lahko pa ga hranimo v hladilniku in ga, preden ga postrežemo, pogrejemo v mikrovalovni pečici.
Glavna sestavina nadeva je skuta, ki vsebuje po podatkih portala Prehrana.si okoli 11 gramov beljakovin na 100 gramov, prinese pa tudi nekaj kalcija (približno 95 mg na 100 g). Priporočen dnevni vnos kalcija za odraslega je po navedbah istega vira okoli 800 mg. Zakaj je smiselno beljakovine razporediti čez ves dan, smo pisali v članku Ko beljakovine niso samo za bodybuilderje: 3 napake, ki jih dela večina.
Če pekač razrežemo na 12 kosov, en kos po grobi oceni vsebuje okoli 400 kcal in približno 15 gramov beljakovin. Natančne vrednosti so odvisne od vrste skute, kisle smetane in količine olja. Gre torej za izdatno, energijsko bogato jed, ki je bolj primerna za glavni obrok kot za vsakodnevni prigrizek med obroki.
Pri doma pripravljenem bureku imate nadzor nad soljo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odraslim priporoča največ 5 gramov soli na dan. Po podatkih portala Prehrana.si pa povprečen Slovenec še vedno zaužije od 11 do 14 gramov soli na dan. Ena žlička soli, razdeljena na cel pekač, v enem kosu pomeni razmeroma zmerno količino. Upoštevati pa velja, da nekaj soli vsebujeta že vlečeno testo in skuta. Več o tem, kako prepoznati preveliko količino soli, si lahko preberete v člankih Sol v telesu: štirje tihi znaki, da je je preveč in Zbolevamo, ker jemo preveč ene stvari. Veste katere?. Ker so pekovski in mesni izdelki med glavnimi viri soli v naši prehrani, vam bo koristil tudi prispevek Salama vsak dan? Kar SZO uvršča ob bok tobaku, tiho leži v vaši hladilnici.
Burek se odlično poda k zelenjavni mineštri. Krožnik tople jedi na žlico, polne korenja, fižola, krompirja in zelenjave, skupaj s kosom bureka sestavlja nasitno nedeljsko ali jesensko kosilo, v katerem je na krožniku tudi dovolj zelenjave. Če pa ga želite pojesti kot prigrizek ob gledanju televizije, je en kos z jogurtom več kot dovolj.
Ohlajen burek pokrijte in ga shranite v hladilniku, kjer ostane dober dva do tri dni. Pogrejete ga lahko v mikrovalovni pečici. Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da je segrevanje hrane v mikrovalovni pečici varno, če upoštevamo navodila proizvajalca, opozarja pa, da se debelejši kosi lahko segrejejo neenakomerno. Kos zato vmes obrnite in ga segrevajte toliko časa, da je vroč tudi v sredini. Če imate raje hrustljavo skorjo, burek pogrejte v klasični pečici pri 180 stopinjah, za 8 do 10 minut. Kose lahko tudi zamrznete in jih pozneje spečete kar zamrznjene, le čas pogrevanja podaljšate.
Če jemljete zdravila, pri katerih je treba paziti na sočasno uživanje mlečnih izdelkov, vas bo morda zanimal tudi članek Mleko in zdravila: kombinacija, ki jo marsikdo podcenjuje.
Ali lahko namesto nepasirane uporabim pasirano skuto?
Lahko, vendar bo nadev bolj tekoč in bolj enoten. Nepasirana skuta ohrani drobne grudice, ki burku dajo značilno teksturo.
Zakaj je moj burek spodaj razmočen?
Najpogosteje zato, ker je bilo na dnu preveč nadeva ali ker je bil pekač previsoko v pečici. Pecite ga na srednji ali spodnji rešetki in na prvo plast testa ne nalagajte nadeva.
Ali lahko burek pripravim vnaprej?
Da. Sestavljen in nepečen burek lahko pokrit nekaj ur počaka v hladilniku. Premaz iz kisle smetane in jajca nanj namažite tik pred peko.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:

