Krompirjevi mafini: tri sestavine, kalup za mafine in ura časa do zlato-hrustljave poslastice

Predstavljajte si vonj po zapečenem parmezanu, ki se razširi po kuhinji, medtem ko iz pečice vzamete pekač poln zlato-rumenih krompirjevih kolačkov – hrustljavih na robu in mehkih v sredini. Za to čarovnijo ne potrebujete dolgega seznama sestavin, posebne opreme ali kuharske šole. Dovolj so trije osnovni kosi, ki jih ima skoraj vsak doma, in kalup, ki ga sicer poznamo predvsem po sladkih mafinih.

Ena od mojih znank, ki vsak delovnik skuha kosilo za štiričlansko družino, mi je pred kratkim priznala, da so ji prav krompirjevi kolački iz pekača za mafine rešili marsikateri natrpan večer. Njena otroka sta bila sprva skeptična – vse dokler nista poskusila hrustljavega roba, prežetega s parmezanom. Odtlej krompirjevi kolački redno gostujejo na njihovi mizi, včasih kot priloga k pečenemu piščancu, včasih pa kar samostojno, z žličko kisle smetane.

Krompir se pogosto znajde na seznamu živil, ki naj bi jih jedli zmerno, a strokovnjaki opozarjajo, da gre za precej bolj hranljivo zelenjavo, kot si marsikdo predstavlja. Po podatkih ameriške zvezne baze USDA FoodData Central povprečen pečen krompir s kožico vsebuje okoli 500 miligramov kalija – torej občutno več kot banana – poleg tega pa tudi vlaknine, vitamin C in vitamin B6. Podobno smo pisali tudi v prispevku Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti, kjer smo predstavili, zakaj krompir kljub slabemu slovesu velja za enega bolj podcenjenih virov teh hranil.

Pregled raziskav, objavljen v strokovni reviji Advances in Nutrition, dodatno navaja, da krompir po kakovosti ogljikovih hidratov mestoma prekaša celo polnozrnata žita, kar je za marsikoga presenetljiv podatek. Seveda pa, kot smo že pisali v prispevku Kako pogosto jesti krompir, da je še zdrav?, je največ odvisno prav od načina priprave – pečen ali kuhan krompir je po nekaterih ugotovitvah precej drugačna zgodba kot ocvrt.

Podobno velja tudi za čebulo, drugo ključno sestavino tega recepta. Čebula je bogata s kvercetinom, rastlinsko spojino iz skupine flavonoidov, ki jo raziskovalci povezujejo s podporo zdravju srca in ožilja. Obsežen pregled kliničnih in predkliničnih študij na to temo je leta 2023 objavila revija Frontiers in Cardiovascular Medicine. Več o tem, zakaj čebula velja za pravi mali vitaminski zaklad, si lahko preberete tudi v prispevku Mlada čebula, zaklad vitaminov in mineralov.

Tretja sestavina, parmezan, poskrbi za tisti neustavljivi zapečen okus, obenem pa je tudi eden bolj beljakovinsko bogatih sirov – po podatkih portala Healthline že ena unča (okoli 28 gramov) prispeva približno četrtino priporočenega dnevnega vnosa kalcija. Če vas zanima še kakšna ideja, kam z ostankom parmezana, si oglejte recept Polnjene bučke z žara: recept, ki izgine s pladnja prvi, kjer se ta sir odlično poda tudi k česnu in svežemu peteršilju.

Sestavine

• 600 gramov krompirja
• skodelica parmezana
• čebula

Priprava

Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Pekač, ki ga uporabljate za mafine, namažite z oljem.

V skledi zmešajte surov nariban krompir, sesekljano čebulo in nariban parmezan. Posolite in poprajte ter dodajte žlico olivnega olja. Vse skupaj temeljito premešajte. Zmes dajte v kalupe in pecite 60 do 70 minut, dokler robovi ne bodo zlato-rumeni.

Bolj preprosto ne gre.

Nekaj sorodnih idej za nadaljnje kuhanje

Če vas krompir navdušuje toliko kot nas, si oglejte še recept Kako speči krompir, da boste še sami presenečeni nad svojim mojstrstvom, kjer se krompir prav tako sreča s parmezanom, le v drugačni obliki. Če imate raje mlad, poletni krompir, poglejte Jed, ki diši po poletju – pečen mladi krompir z olivnim oljem in rožmarinom. Tisti, ki iščejo še en trik za popolno hrustljavost, pa naj preverijo tudi Ko Ramsay vzame krompir v roke, se zgodi čarovnija.

Krompirjevi mafini so torej dokaz, da ni treba imeti dolgega seznama sestavin ali zapletenega recepta, da pripravimo jed, ki je hkrati enostavna, okusna in – po nekaterih ugotovitvah – tudi hranljiva. Dober tek!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.