
Začnimo z opozorilom, da gre za priložnostno sladico z alkoholom, ki po nekaterih ugotovitvah v zmernih količinah ne škoduje, vsekakor pa ni primerna za otroke, nosečnice in osebe, ki se alkoholu iz kateregakoli razloga izogibajo.
Predstavljajte si namizje po nedeljskem kosilu: gostje so siti, pogovor počasi zamira, nekdo že razmišlja o kavi – in potem na mizo postavite kozarčke, v katerih se lesketajo tanke rezine banane, ujete v zlato-rumeno želeirano vino. Za trenutek je za mizo tišina. Nihče namreč ne pričakuje, da bo vino – pijača, ki jo praviloma srkamo iz kozarca – nenadoma postalo sladica, ki jo je treba jesti z žličko.
Ena od naših bralk nam je pred časom zaupala izkušnjo s podobno sladico: na družinskem kosilu je namesto klasične torte postregla prav vinsko žele z bananami, in kot pravi sama, je bila to edina sladica v zadnjih letih, po kateri so jo gostje spraševali za recept, še preden so pojedli zadnjo žlico. "Nihče ni pričakoval, da bo vino v sladici delovalo tako elegantno," je povzela svoje presenečenje. Podobne zgodbe – da nenavadna kombinacija na krožniku najprej dvigne obrvi, nato pa navduši – so med ljubitelji domačih sladic pravzaprav precej pogoste, in prav to je razlog, da si ta recept zasluži mesto na vsaki mizi, kjer si gostitelj želi presenetiti goste brez ur pečenja.
Vino v kuhinji še zdaleč ni omejeno na kozarec ob večerji. Uporabljamo ga za deglaziranje omak, mariniranje mesa, pa tudi za sladice, kot je na primer čokoladno vino, ki velja za enega najbolj priljubljenih zimskih napitkov. Belo vino, ki ga uporabimo v tem receptu, sladici doda rahlo kislino in kompleksnost arome, ki je navadna želatinasta sladica preprosto nima. Če vas zanima, zakaj rdeče vino velja za "zdravo" različico te pijače, si lahko preberete tudi prispevek o resveratrolu v rdečem vinu in njegovih morebitnih učinkih, pri belem vinu pa je vsebnost te snovi bistveno nižja, saj resveratrol nastaja predvsem iz kožice temnega grozdja med fermentacijo. Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj vino med kosilom vpliva na prebavo drugače kot voda – članek, ki podrobneje pojasni, zakaj se organske kisline v vinu obnašajo drugače od nevtralne tekočine.
Znanstveni pogled na resveratrol je sicer v zadnjih letih precej bolj zadržan, kot je bil še pred desetletjem. Raziskovalci ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (National Institutes of Health) so med drugim iskali natančen molekularni mehanizem delovanja resveratrola, medtem ko je obsežnejša italijanska raziskava, o kateri je poročal tudi NIH, pokazala, da količine resveratrola, ki jih zaužijemo s hrano, same po sebi niso bile povezane z daljšo življenjsko dobo ali manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Kratka različica: kozarec belega vina v sladici je predvsem kulinarično doživetje, ne pa zdravilo – in prav s tega vidika velja k receptu tudi pristopiti.
Medtem ko vino poskrbi za aromo in teksturo želeja, banana v tej sladici prevzame vlogo, ki jo sicer poznamo iz čisto drugih kontekstov – kot hitro malico ali sestavino jutranjega smutija. Banana je znana predvsem po vsebnosti kalija; povprečna banana ga vsebuje med 360 in 420 miligrami, kar je po podatkih ameriškega urada za prehranska dopolnila (NIH – Office of Dietary Supplements) dober delež priporočenega dnevnega vnosa za odraslo osebo. Kalij naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogel k uravnavanju krvnega tlaka in normalnemu delovanju mišic, kot je podrobneje opisano tudi v prispevku Ko trebuhu ni dobro: zakaj sta riž in banana par, ki ga prebava resnično potrebuje. Če vas zanima, kako banano uporabiti tudi v bolj vsakdanjih kombinacijah, si lahko ogledate še recept za smuti z banano, ki nadomesti obrok in poteši lakoto.
Limonin sok, ki ga v receptu dodamo bananam, ni zgolj tehnični detajl, ki preprečuje porjavitev sadja – limona je hkrati eden najbogatejših virov vitamina C med sadjem, kar podrobneje razlaga tudi prispevek Ali veste, kdo mora vsak dan pojesti vsaj eno limono?. Kombinacija limone in drugih sestavin je sicer raziskana tudi v prispevku Cimet in limona: kaj se zgodi, ko ju zmešate?, kjer je pojasnjeno, zakaj vitamin C in citronska kislina veljata za koristno kombinacijo v prehrani.
Želatina, ki poskrbi, da se vinska tekočina strdi v elegantno žele obliko, je pravzaprav razgrajen kolagen, pridobljen iz živalske kože, kosti in veznega tkiva. Njena vloga v prehrani je bila v zadnjih letih deležna precej pozornosti – o tem, zakaj nekateri prehranski strokovnjaki želatino uvrščajo med koristna živila, si lahko preberete v prispevku Zakaj bi morali vsak dan jesti želatino?. Podobno raziskujejo tudi tuji viri, med drugim pregled koristi želatine na portalu Healthline, ki povzema, da naj bi aminokisline v želatini, predvsem glicin, po nekaterih predhodnih raziskavah pripomogle k boljši gibljivosti sklepov in elastičnosti kože – čeprav so za dokončne zaključke o učinkih pri ljudeh potrebne dodatne klinične raziskave. Če vas zanima, kje vse v prehrani najdemo želatino, ne da bi se tega zavedali, si oglejte tudi prispevek Parmezan, žele in pivo: živila, za katera ste mislili, da so vegetarijanska, pa niso.
Kdor se želatini iz kakršnegakoli razloga raje izogiba (na primer vegetarijanci in vegani), lahko za podobno teksturo sladice uporabi agar, rastlinsko alternativo, pridobljeno iz morskih alg – o tem je prav tako govora v omenjenem prispevku o skriti želatini v hrani.
Sestavine (za približno 4 porcije):

Priprava:
V posodo dajte želatino, sladkor in pol skodelice vina. Vse skupaj dobro premešajte in pustite stati nekaj minut, da se želatina navzame tekočine.
V drugo posodo dajte preostanek vina in ga segrevajte do vrelišča. Tik preden vino zavre, dodajte pripravljeno želatino in nato še eno do dve minuti mešajte na zmernem ognju. Nato posodo odstranite z ognja in pustite, da se zmes nekoliko ohladi.

Medtem na tanke kolobarje narežite banane in jih razporedite po silikonskih modelčkih za pecivo. Dodajte nekaj kapljic limoninega soka in premešajte, da se banane navzamejo limoninega soka – to jim ne bo dalo le sveže arome, temveč bo tudi upočasnilo porjavitev. Čez banane previdno prelijte sladko vinsko želatino.
Modelčke postavite za približno 2 uri v hladilnik, da se sladica strdi.

Ko boste poskusili to sladico, zagotovo ne boste ostali ravnodušni – kombinacija sladkobe banane, rahle kislosti limone in kompleksne arome vina je presenečenje, ki ga gostje ne pozabijo hitro.
Pa dober tek!
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
