Ko 16-letnik pobegne pred kemoterapijo z rolko v nahrbtniku – in preživi raka

Leta 1994 so zdravniki takrat 16-letnemu Billyju Bestu diagnosticirali Hodgkinov limfon. Gre za raka limfatičnega sistema pri katerem se limfociti nenadzorovano kopičijo v bezgavkah. Zdravniki so napovedali, da bo Billy živel največ 2 leti, pa še to le v primeru, da bodo vse kemoterapije uspešne.

Seveda je bil to velik udarec za celo družino, Billy pa je pristal na kemoterapijo.



Šel je skozi več ciklov kemoterapije, a ga je agresivno zdravljenje tako oslabilo, da je kmalu postal zelo šibek in slaboten. Zato se je nekega dne odločil, da vzame usodo v svoje roke. Spakiral je nahrbtnik, s sabo je vzel rolko in pobegnil od doma. Takrat še ni vedel, da je s tem naredil odločilen korak, ki mu je spremenil življenje.

Nekaj dni je brezciljno potoval naokoli in se ustavil pri prijateljih iz Houstona, ki so mu dovolili, da nekaj dni prespi pri njih.

V tem času so starši sprožili veliko iskalno akcijo, kateri so se pridružili tudi sprva lokalni mediji, kasneje pa tudi nacionalni. Ameriko je zgodba o pobeglem najstniku močno ganila in prav zaradi odmevnosti primera pobeglega hudo bolnega najstnika se je zgodilo nekaj nenavadnega.

Nekega dne so starši našli v nabiralniku pismo v katerem bi bilo natančno opisano, kako je mogoče Hodgkinov limfon popolnoma pozdraviti. Sprva so bili starši skeptični, kmalu pa so ugotovili, da bi to lahko bil način, kako prepričati Billyja, da se vrne domov. V medijih so objavili vsebino pisma skupaj z vsemi podrobnimi opisi.

Trajalo je nekaj dni, da je pismo doseglo Billyja, ki se je odločil, da vendarle poskusi z zdravljenjem v treh korakih:
1. Spremenjena prehrana
2. Čaj essiac
3. Injekcije 714x

Čas sprememb

Billy je iz svoje prehrane povsem črtal mleko, meso, moko in sladkor. Jedel je čim več lokalno pridelane organske hrane, jedel je veliko semen in predvsem zelenjave. A ključna stvari v celotnem procesu zdravljenja je vendarle bil čaj essiac. Billy je vsak dan popil najmanj 3 decilitre tega čaja.

Zgodba o čaju essiac je poznana le redkim, gre pa za staro zeliščno formula kanadskih Indijancev.

Prvič je o univerzalnem in vsemogočnem zdravilu pisala Rene Caisse leta 1924, ko je med svojim delom naletela na izviren recept Ojibwa Indijancev iz severnega Ontaria v Kanadi. Recept ji je zaupal plemenski vrač, Caissova pa si ga je k sreči zapomnila in zapisala, vendar pa je nanj pozabila.

Vse do leta 1977, ko se je v nekam radijskem intervjuju spomnila nanj in jasno naštela imena 8 zelišč, ki ji jih je zaupal indijanski vrač.

Danes vemo, da ne obstaja noben uraden dokument v katerem bi bila zapisana ta skrivnostna receptura, pač pa obstaja le zvočni posnetek intervjuja v katerem Caissova opisuje svojo pot od enega do drugega farmacevta, da bi preverili dejansko moč čaja essiac. Njen trud je bil zaman vse do leta 1959, ki je po naključju srečala dr. Bruscha, ki je bil takrat osebni zdravnik predsednika Kennedyja.

Dr. Bruschu se je zgodba zdela zanimiva in je opravil nekaj osnovnih testov. Izkazalo se je, da ima čaj res nekaj neverjetnih lastnosti, ki jih takratna medicina še ni povsem razumela, se pa tančica skrivnosti odkriva z vsakim novim spoznanjem sodobne medicine. Ker si je Caissova zapomnila zgolj sestavine, ne pa tudi njihovih razmerij, je dr. Brusch s testiranji sestavil mešanico, ki jo danes poznamo pod imenom čaj Essiac (nazaj brana beseda Caisse).

Danes vemo, da čaj zelo učinkovito čisti črevesje, krepi imunski sistem in pomaga telesu, da se znebi toksinov. Čaj dobesedno odplakne proste radikale, ki so glavni krivec za nastanek bolezni raka, tumorje in rast metastaz. Čaj lahko uporabimo tudi v kombinaciji z jogurtom, sadjem, lahko pa ga dodamo tudi juham in ostalim jedem.

A vrnimo se k zgodbi Billyja Besta.

Billy se je navodil iz pisma strogo držal. Ves čas je dobival tudi injekcije 714x, ki so mu jih vbrizgali direktno v bezgavke. Terapijo je utemeljil biolog Gaston Naessens, cepivo pa je kombinacija kafre, dušika in mineralne snovi, v telesu pa ne povzroči nič posebnega, zgolj krepi imunski sistem.

Že po nekaj tednih se je Billyjevo zdravje vidno izboljšalo, po dveh mesecih pa je bil povsem ozdravljen. Zdravljenje, ki je ves čas potekalo na očeh javnosti, se je presenetljivo hitro razpletlo. Farmacevti so bili skeptični, javnost pa je bila ves čas v pričakovanju rezultatov.

Ko so zdravniki povedali, da je Billy popolnoma zdrav, se je začela vojna za lastništvo. Zgodba o skrivnostnem indijanskem čaju je obsedla Američane, pesimisti pa so svarili, da je rak bolezen, ki se lahko za nekaj let potuhne, potem pa ...

Danes je minilo že 24 let od prve diagnoze, Billy pa se dobro počuti in potuje po svetu ter pripoveduje o svoji izkušnji. Bistvena pa je seveda zgodba o čaju, ki (morda?) vsebuje recepturo s katero se lahko človeštvo znebi svojih najtežjih problemov, pa tega še ne vemo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.