Po 40. letu telo postane muhasto: katera živila mu takrat naredijo več škode kot koristi?

Po nekaterih ugotovitvah se z leti prebava upočasni, vpojnost hranilnih snovi se zmanjša, moč imunskega sistema pa lahko oslabi. Nekatera živila, ki jih je telo v dvajsetih in tridesetih letih zlahka prenašalo, po 40. letu starosti postanejo precej večje breme – dobra novica pa je, da z nekaj premišljenimi spremembami na jedilniku lahko organizmu olajšate marsikatero težavo.

Z leti postane naš organizem bolj muhast. Številni strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da po 40. letu starosti telo počasi izgublja del svoje nekdanje odpornosti, zato je smiselno razmisliti, katera živila bi lahko vsaj deloma omejili. Še bolje je, če telesu sploh ne daste priložnosti, da se preveč navadi na živila, ki mu dolgoročno ne koristijo – čim prej to storite, lažje vam bo. Verjetno je vsakomur jasno, da se organizem po štiridesetem letu težje prilagaja spremembam, kot je bil vajen v dvajsetih in tridesetih letih. Po podatkih portala Vizita.si se okoli 44. leta starosti zgodi prva faza pospešenega staranja, ko telo korenito spremeni način, kako presnavlja maščobe, kofein in alkohol – in to enako pri moških kot pri ženskah.

Znanki moje dobre prijateljice se je pred dvema letoma, malo po štiridesetem rojstnem dnevu, zgodila prav ta sprememba. Vse življenje je brez težav jedla karkoli – mastne kosmiče, slane prigrizke pred televizijo, kozarec vina vsak večer. Nato pa je nekega dne po čisto običajnem kosilu začutila tako močno napihnjenost in težo v želodcu, da je razmišljala, ali naj pokliče zdravnika. Ko je o tem povprašala nutricionistko, je izvedela, da gre za povsem znan vzorec: telo po štiridesetem letu preprosto drugače reagira na živila, ki so bila prej brez težav. Po nekaterih ugotovitvah portala Vizita.si se s starostjo postopno spreminja delovanje organov in žlez, ki proizvajajo prebavne sokove – želodčno kislino, bikarbonat, encime in slino – kar lahko pojasni, zakaj nekatera živila po 40. letu povzročajo več nelagodja kot prej.

Spodnja živila pa ne glede na starost v telesu po nekaterih ugotovitvah naredijo več škode kot koristi, po 40. letu pa je smiselno biti še posebej pozoren nanje.

Svinjina

Veliko ljudi se sooča z artritisom, bolečim vnetjem sklepov, povišanim pritiskom, koronarnimi boleznimi srca, tudi z znaki depresije. Res je, da na splošno veljajo za starostne težave, vendar nekatere raziskave kažejo, da se z opaznim indeksom rasti pojavljajo tudi pri mlajših. Artritis, ki ga nekoč pred 50. letom skorajda niso poznali, se danes vse pogosteje pojavlja že pri ljudeh, ki niso dopolnili niti 40 let.

Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji rdeče meso, med njim tudi svinjina, sodi med živila, pri katerih obstajajo znanstveni dokazi o povečanem tveganju za določene vrste raka – podrobnosti o tej razvrstitvi smo na Vemkajjem.si že podrobneje opisali v prispevku Je rdeče in procesirano meso enako rakotvorno, kot cigarete in alkohol?. Po nekaterih ugotovitvah že 100 gramov rdečega mesa na teden lahko poveča tveganje za določene zdravstvene zaplete, zato je zmernost še posebej po 40. letu smiselna izbira. Kakovost svinjine je sicer odvisna tudi od načina vzreje živali – v prispevku Beljakovine, ki niso (pretirano?) zdrave najdete več o tem, zakaj industrijska reja prašičev dodatno obremeni to vrsto mesa. Če se odločite zanjo, izbirajte sveže, neobdelano meso in pazite na znake svežine, ki jih razlagamo v prispevku Kako prepoznati sveža živila.

Soja

Pogosto kdo zapiše, kako zdrava je soja. In to v marsičem drži – predvsem za mlajše organizme. Po 40. letu pa lahko soja po nekaterih ugotovitvah deluje kot ovira za prebavo, še posebej, če jo uživamo v večjih količinah. Soja je torej zdrava predvsem za zdrave, drugače pa lahko že v manjših količinah povzroča prebavno nelagodje.

Velja tudi omeniti, da je danes velika večina svetovne soje gensko spremenjena, kar je posledica tehnološkega napredka in pehanja za čim večjim hektarskim donosom – o tem podrobneje pišemo v prispevku 5 živil, ki ima več proteinov od jajc, kjer omenjamo, da je soja danes eno najbolj gensko spremenjenih živil na svetu. Človeštvo je pred dobrega pol stoletja v veliki meri opustilo izvirno, naravno sojo v korist večjih donosov.

Sol

Da, tudi sol je lahko nevarna – še posebej, če jo uporabljamo vsak dan v velikih količinah. Si znate predstavljati dan brez soli, ko bi vso hrano in solato jedli povsem neslano? Verjetno težko. Ljudje smo se navadili na sol in jo v povprečju pojemo bistveno preveč. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj zdrav odrasel človek ne bi presegel približno 2.300 mg natrija na dan, kar ustreza okoli eni čajni žličici soli – temu smo se na Vemkajjem.si podrobneje posvetili v prispevku 4 znaki, da zaužijete preveč soli.

Sol po nekaterih ugotovitvah ne samo povečuje zadrževanje vode v telesu, kar lahko privede do zatekanja in bolečin v sklepih, ampak lahko tudi pripomore k povišanemu krvnemu pritisku ter dolgoročno obremeni kosti in druge organe. Po 50. letu je še toliko bolj smiselno razmišljati o postopnem zmanjšanju slane hrane na jedilniku. Veliko zanimivih nasvetov, kako naravno znižati vnos soli in s tem podpreti zdrav krvni pritisk, najdete v prispevkih 5 živil, ki znižujejo krvni pritisk in Krvni tlak je mogoče znižati tudi brez zdravil. Dobra novica je, da toliko soli, kot jo telo dejansko potrebuje na dan, najdemo že v pesti sveže zelenjave.

Sladkor

Naslednje živilo, ki si po 40. letu zasluži posebno pozornost, je sladkor. Težava sladkorja je tudi ta, da se pogosto skriva v živilih, ki jih le poznavalci povezujejo z njim. Vsi enostavni ogljikovi hidrati se namreč v telesu razgradijo na sladkor, ki lahko po nekaterih ugotovitvah v vsakem življenjskem obdobju predstavlja breme za organizem.

Preveč sladkorja je po nekaterih ugotovitvah povezano s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, lahko pa tudi pospeši videz staranja kože in organov. V telesu sproži proces, imenovan glikacija, pri katerem se sladkor veže na beljakovine, kot sta kolagen in elastin – o tem podrobneje pišemo v prispevku Ogljikovi hidrati, ki jih po 40. letu nujno omejite. Zanimivo je tudi, da je človeštvo šele po drugi svetovni vojni množično postalo odvisno od sladkorja – prej je bil precej draga in razmeroma redka začimba, kot lahko preberete v prispevku Hrana, zaradi katere se hitreje starate.

Vino

Vino, še posebej rdeče, je v zmernih količinah po nekaterih ugotovitvah lahko del zdravega življenjskega sloga – o tem ni večjega dvoma. Vsebuje namreč resveratrol, polifenol z antioksidativnim delovanjem, ki ščiti telo pred oksidativnim stresom – več o tem v prispevku Rdeče vino je zdravo predvsem zaradi resveratrola, žal pa vsebuje tudi negativne učinkovine ter v primerjalnem pregledu Koliko antioksidantov je v kavi, vinu in čokoladi?.

Težava je predvsem v količini. Zmerno uživanje – pri čemer strokovnjaki najpogosteje omenjajo okoli 1 dcl na dan – naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomoglo k zdravju ožilja, vendar se tega priporočila držijo le redki. Če presežete 2 dcl vina na dan, lahko po nekaterih ugotovitvah učinek postane kontraproduktiven in obremeni ožilje, srce ter delovanje živčnega sistema. Velja tudi omeniti, da je z zdravstvenega vidika priporočljivo predvsem rdeče vino, saj belo vsebuje občutno manj antioksidantov – razlago, zakaj je tako, najdete v prispevku Zakaj vino med kosilom da, voda pa ne?.

Kaj pa je priporočljivo jesti?

• Zelenjavo, sadje in solate lahko uživate v praktično neomejenih količinah – raje v svežem stanju kot v obliki smutijev.
• Žlica medu in beljakovine iz enega jajca telesu dajo energijo (rumenjak vsebuje tudi vrsto drugih hranljivih snovi).
• Ena oliva na tešče je po ljudskem izročilu priljubljen jutranji obred za podporo prebavi.
• Po zajtrku se prileže skodelica kave – po nekaterih priporočilih je najboljša po obroku, ne na povsem prazen želodec in ne v poznih popoldanskih urah.
• Juhe in jogurti, še posebej probiotični, veljajo za dobro izbiro za starejše in vse, ki jim je pomembno lažje prebavljiva hrana.
• Enolončnice z veliko zelenjave, zlasti s stročjim fižolom, grahom, lečo in podobnimi sestavinami brez večje vsebnosti maščob, lahko telo nasitijo za daljši čas.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.