Breskve kot dieta: sočna pot do lažjega počutja v samo štirih dneh

Sezona breskev je v polnem razmahu, police na tržnicah pa se šibijo pod težo sočnih, dišečih plodov. Če se že nekaj časa borite z odvečnimi kilogrami po poletnih zabavah, obstaja preprost, a učinkovit način, kako telesu v le nekaj dneh olajšati delo – in to samo s pomočjo sadja, ki ga imate morda že v hladilniku.

Podobno izkušnjo je pred časom opisala tudi znanka, ki se je po dopustu, polnem sladoleda in večerij ob morju, počutila "napihnjeno in težko". "Nisem si predstavljala, da bo dovolj le nekaj dni, da se telo spet počuti lažje," je povedala. "Presenetilo me je, da nisem bila lačna – breskve so me presenetljivo dobro nasitile, sladkega pa po tistih štirih dneh sploh nisem več pogrešala." Njena izkušnja ni osamljena; podobne vtise o hitrem, a začasnem razbremenilnem učinku kratkih sadnih diet lahko preberete na marsikaterem prehranskem forumu.

Kaj sploh skriva breskev?

Breskev na prvi pogled deluje kot preprosto poletno sadje, v resnici pa gre za pravi majhen prehranski zaklad. Po podatkih ameriške zvezne baze USDA FoodData Central ima srednje velika breskev (okoli 150 g) le približno 40–60 kalorij, hkrati pa vsebuje lepo količino vitamina C, vitamina A, kalija in do 2,3 grama prehranskih vlaknin. Glikemični indeks breskve je razmeroma nizek (okoli 42), kar pomeni, da ne povzroča sunkovitega dviga krvnega sladkorja.

Prav vlaknine so tiste, ki naredijo breskev tako priročno za kratkotrajno razbremenitev prehrane – v želodcu nabreknejo, upočasnijo praznjenje želodca in tako podaljšajo občutek sitosti. Podobno vlogo vlaknin pri nadzoru telesne teže smo že podrobneje razložili v prispevku Ali lahko vlaknine preprečijo debelost?, kjer smo omenili tudi zanimivo raziskavo, objavljeno v reviji Journal of the American Dietetic Association. Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sicer na splošno priporoča vsaj pet porcij zelenjave in sadja na dan, pri čemer naj zelenjava prevladuje, podrobnosti pa so na voljo tudi na portalu Prehrana.si – Zelenjava in sadje.

Je pa res, da breskve praktično ne vsebujejo beljakovin, zato dieta, ki bi temeljila izključno na tem sadju, dolgoročno ne bi bila uravnotežena. Ravno zato je štiridnevni jedilnik, ki sledi, zasnovan tako, da breskvam doda tudi nekaj sira in jajc – dveh živil, ki veljata za presenetljivo dobra vira beljakovin. Zakaj so jajca tako priljubljena med tistimi, ki hujšajo, smo pojasnili v članku 5 razlogov, kako jajca pomagajo pri hujšanju, vse o njihovi hranilni sestavi pa v prispevku Kako hranljiva so jajca?. Tudi trdi sir se je uvrstil med živila z več beljakovinami, kot bi pričakovali – več o tem v članku 5 živil, ki imajo več beljakovin kot jajca.

Kaj je skrivnost diete z breskvami?

Kot ste verjetno že uganili, je skrivnost te diete v tem, da večino dneva jeste predvsem breskve in pijete veliko vode. Dovoljen je tudi nesladkan čaj, brez mleka in brez drugih dodatkov. Poleg vode je smiselno vmes poseči tudi po smutiju iz breskev – podoben, a bolj beljakovinsko bogat recept smo predstavili v prispevku Smuti z beljakovinami: napitek, ki topi maščobe in daje energijo za cel dan.

Dan 1:

• zajtrk: 2 breskvi
• kosilo: 200 gramov sira + smuti (sok) iz 2 breskev
• večerja: 2 do 3 breskve

Dan 2:

• zajtrk: smuti iz 2 breskev + 2 trdo kuhana jajca + 2 toasta
• kosilo: 4 breskve + 50 gramov sira + 2 toasta
• večerja: 3 do 4 breskve

Dan 3:

• zajtrk: 2 breskvi
• kosilo: 200 gramov sira + smuti (sok) iz 2 breskev
• večerja: 2 do 3 breskve

Dan 4:

• zajtrk: smuti iz 2 breskev + 2 trdo kuhana jajca + 2 toasta
• kosilo: 4 breskve + 50 gramov sira + 2 toasta
• večerja: 3 do 4 breskve

Marsikdo po teh štirih dneh na tehtnici opazi tudi po nekaj kilogramov manj, vendar je pomembno vedeti, da gre v veliki meri za izgubo vode in razbremenitev prebave zaradi manjšega vnosa soli in predelane hrane, ne pa nujno za izgubo maščobnih zalog. Podobno kratkotrajno, a učinkovito razbremenitev jedilnika smo opisali tudi v prispevku o štiridnevni dieti s polento: Babičina jed, ki preseneti: kako 4 dni polente spremenijo vaš jedilnik.

Za koga dieta z breskvami ni primerna

Ker gre za precej enolično in energijsko revno prehrano, dieta ni primerna za nosečnice, doječe matere, otroke, ljudi s sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic (breskve vsebujejo tudi razmeroma veliko kalija) ali druge kronične bolnike. Prav tako je odsvetovana tistim, ki imajo v preteklosti imeli izkušnjo z motnjami hranjenja. V vsakem primeru je pred začetkom priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom ali dietetikom.

Kaj pravijo strokovnjaki o hitrih dietah

Nutricionisti so glede tovrstnih kratkih, restriktivnih diet enotni: gre lahko za koristen "reset" po obdobju neurejenega prehranjevanja, nikakor pa ne za dolgoročno rešitev za uravnavanje telesne teže. Kot pojasnjujejo pri portalu Nepremagljiva.si, lahko prehitro in premočno omejevanje kalorij telo prestavi v nekakšen "način varčevanja z energijo", zaradi česar se po koncu diete kilogrami pogosto hitro vrnejo – temu pojavu pravimo jojo učinek. Podobno razlaga tudi analiza portala AFP, ki opozarja, da se pri prehitrem hujšanju pogosto izgublja predvsem mišična, ne maščobna masa.

Prav zato je štiridnevna dieta z breskvami zasnovana kot kratek, občasen "reset" in ne kot način prehranjevanja, ki bi ga ponavljali iz tedna v teden. Nutricionisti priporočajo največ eno tovrstno štiridnevno dieto na mesec, po njej pa postopen prehod nazaj na pestro, uravnoteženo prehrano, bogato z zelenjavo, polnovrednimi žiti in beljakovinami. Nekaj idej, kako se lotiti hujšanja na način, ki ne obremenjuje telesa, najdete v prispevku Kako hujšati brez škode za zdravje, več živil, ki dolgo časa držijo sitost, pa smo zbrali v članku Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju.

Če vam je poletna sezona breskev pri srcu, a vas trenutno ne mika stroga dieta, jih velja preizkusiti tudi na povsem drug način – na primer karamelizirane na žaru, kot smo opisali v prispevku Ko žar sreča sadje: zakaj je karamelizirana breskev ali lubenica na žaru gurmanski presežek.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.