Meniški poper: zdravilna rastlina z 2500-letno zgodovino, ki jo znanost šele danes potrjuje

Predstavljajte si zelišče, ki so ga ženske uporabljale že v antični Grčiji, menihi v srednjeveških samostanih pa so mu pripisovali povsem nasprotno moč. Danes, več kot dva tisočletja pozneje, isto rastlino znanstveniki znova preučujejo v laboratorijih in kliničnih študijah po vsem svetu. Gre za navadno konopljiko, pri nas bolje znano pod ljudskima imenoma meniški poper ali ženska trava.

Izkušnja, ki jo pozna marsikatera ženska

Ena od bralk našega portala je pred časom delila svojo izkušnjo: leta je trpela zaradi hudih predmenstrualnih simptomov – napetosti v prsih, nihanja razpoloženja in bolečin, ki so ji vsak mesec izpodrezale tla pod nogami. Šele ko je po posvetu z ginekologinjo poskusila pripravek s konopljiko, je po nekaj mesecih opazila olajšanje. Njena izkušnja ni osamljena – podobno poročajo tudi udeleženke kliničnih raziskav, o katerih pišemo v nadaljevanju.

Kaj je navadna konopljika

Vitex Agnus Castus pri nas poznamo pod imeni meniški poper, ženska trava, uradno pa gre za navadno konopljiko, ki je razmeroma nova med homeopatskimi in fitoterapevtskimi pripravki v slovenskih lekarnah. Gre za zdravilno rastlino, ki so jo ljudje uporabljali že pred več tisočletji – z njo naj bi lajšali težave s plodnostjo pri ženskah, simptome menopavze in predmenstrualnega sindroma. Če vas zanima, kako hormonsko neravnovesje sploh prepoznati, si lahko preberete tudi naš prispevek 9 znakov, da imate hormonsko neravnovesje.

Konopljika ni hormon in ga tudi ne vsebuje. Namesto tega naj bi po nekaterih ugotovitvah delovala posredno – prek uravnavanja izločanja prolaktina v hipofizi – kar lahko vpliva na celotno hormonsko os. Učinki niso takojšnji, saj gre za rastlinski pripravek, katerega delovanje se po podatkih proizvajalcev pokaže šele po nekaj tednih redne uporabe. Na trgu so na voljo različni pripravki, med drugim kapsule s standardiziranim izvlečkom; o pravilnem odmerjanju se je treba vedno posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.

Kaj (za zdaj) pravi znanost

Nemška komisija E, uradno strokovno telo, ki v Nemčiji ocenjuje zdravilna zelišča, je izvlečke konopljike odobrila za lajšanje nepravilnosti menstrualnega cikla, predmenstrualnih težav in mastodinije (bolečin v prsih), kar potrjuje tudi poročilo Evropske agencije za zdravila (EMA). Na tem področju obstaja tudi razmeroma veliko kliničnih raziskav:

• Sistematični pregled in metaanaliza v reviji American Journal of Obstetrics & Gynecology je vključila 17 randomiziranih kliničnih raziskav in potrdila koristen učinek na simptome PMS.
• Dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava, objavljena v reviji Phytomedicine, je pokazala od odmerka odvisno olajšanje simptomov PMS.
• Iranska klinična raziskava, objavljena v reviji Acta Medica Iranica, je primerjala učinek konopljike s placebom pri ženskah s PMS.

Pri težavah s plodnostjo je slika podobna – gre za obetavno, a še ne dokončno dokazano področje. Pregledni članek v reviji Clinical Phytoscience povzema več manjših kliničnih raziskav, v katerih se je pri ženskah z motnjami lutealne faze po uporabi konopljike izboljšalo razmerje hormonov, nekatere udeleženke pa so tudi zanosile. Podobno smer nakazuje tudi novejši pregledni članek o mehanizmih delovanja konopljike na žensko reprodukcijo. Ker gre pri tovrstnih raziskavah pogosto za manjše vzorce, strokovnjaki poudarjajo, da so za dokončne zaključke potrebne večje, dobro zasnovane študije – in da se ženske, ki si želijo zanositi, o uporabi zeliščnih pripravkov vedno najprej posvetujejo z ginekologom.

Zanimivo je tudi, da fitoestrogeni iz rastlinskih virov na splošno veljajo za eno izmed nežnejših možnosti za lajšanje simptomov v obdobju menopavze – podobno kot smo že pisali v prispevku o bučnih semenih in menopavzi, pa tudi o hormonskih spremembah v srednjih letih v članku Razbijamo mit: ženske morajo s starostjo pridobivati na teži.

Ali lahko pomaga tudi moškim?

Homeopati in fitoterapevti konopljiko sicer pogosteje predpisujejo ženskam, obstajajo pa tudi laboratorijske raziskave, ki so preučevale njen vpliv na moško zdravje, predvsem na prostato. Raziskava, objavljena v reviji Planta Medica, je na celičnih kulturah pokazala, da izvleček konopljike zavira rast in spodbuja programirano odmiranje celic pri benigni hiperplaziji prostate in pri celicah raka prostate. Pomembno je poudariti, da gre za laboratorijske raziskave na celičnih linijah, ne pa za klinične raziskave na ljudeh, zato so rezultati zaenkrat le obetavni, ne pa dokazani učinek pri moških, ki bi ga lahko dosegli z eno kapsulo na dan. Če vas zanima, kaj vse lahko kaže na težave s prostato, si lahko preberete tudi naš prispevek Hodite ponoči na stranišče? Je to bolezen?

Rastlina z bogato in nekoliko protislovno zgodovino

V antični Grčiji so ženske s konopljiko častile boginje plodnosti. Med praznovanjem naj bi jim rastlina pomagala lažje se upirati spolnim skušnjavam.

V srednjeveških samostanih so konopljiko uporabljali prav v nasprotnem namenu – kot sredstvo za zaviranje spolnega nagona, od koder izvira tudi ime meniški poper (poper zaradi pekočega okusa plodov). Že v srednjem veku so jo poleg tega uporabljali tudi pri poškodbah, bolečinah v trebuhu, boleznih vranice in glavobolu, pri čemer velja razlikovati med uporabo rastline kot zelišča in kot homeopatskim zdravilom.

Danes homeopati kapsule konopljike pri moških pogosteje predpisujejo za blažje spolne težave, kot so zmanjšana spolna moč ali prezgodnja ejakulacija, nekateri pa poročajo tudi o vplivu na razpoloženje in splošno vitalnost. Gre za tradicionalno uporabo, ki še ni podprta z obsežnejšimi kliničnimi dokazi, zato je pri pričakovanjih smiselna zmernost.

Rastlina, ki ji je habitat ogrožen

Navadna konopljika sicer v naravi uspeva predvsem v sredozemskem pasu, kjer jo najdemo ob rekah in vlažnih obrežjih. Kot marsikatero drugo prostoživečo zdravilno rastlino tudi njo ogrožata izsuševanje obrežnih habitatov in prekomerno nabiranje, zato botaniki opozarjajo, naj jo v naravi pustimo pri miru in po možnosti posegamo le po pripravkih iz nadzorovane, gojene pridelave. Trenutni podatki Rdečega seznama IUCN o njenem statusu ogroženosti so sicer še pomanjkljivi, kar je še dodaten razlog za previdnost pri nabiranju v naravi.

Kaj si zapomniti

Meniški poper je zelišče z izjemno dolgo tradicijo uporabe in vse več znanstvene podpore, predvsem na področju predmenstrualnega sindroma in nepravilnosti menstrualnega cikla. Pri težavah s plodnostjo in pri moških je znanstvenih dokazov manj, zato gre trenutno bolj za obetavno kot dokončno potrjeno področje. Kot pri vsakem prehranskem dopolnilu ali zeliščnem pripravku velja: pred uvedbo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej če jemljete druga zdravila, ste noseči, dojite ali imate hormonsko pogojeno bolezen.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.