
Ovseni kosmiči v juhi? Večina ljudi jih pozna samo kot sladko kašo za zajtrk, zato jih v loncu z zelenjavo sploh ne pričakuje. Prav tu pa se skriva ena najpreprostejših kuhinjskih zvijač: kosmiči, na kratko popraženi na olivnem olju, zadišijo po orehih, juho zgostijo brez moke in smetane, skupaj s svežo špinačo in česnom pa nastane jed, ki je hkrati lahka in presenetljivo nasitna.
Ker ta juha združuje dve živili, ki ju prehranska stroka že desetletja natančno preučuje, si zasluži nekaj več kot le recept. Najprej pa izkušnja, ki pove več kot katera koli tabela hranilnih vrednosti.
Prijateljica, upokojena učiteljica, je recept dobila od sosede in bila sprva precej skeptična. "Ovseni kosmiči in špinača se mi niso slišali kot kosilo, bolj kot nekaj, kar ješ za kazen," se smeje. Prvič jo je skuhala neki mrzel novembrski večer, ko v hladilniku ni imela skoraj ničesar drugega. Presenetila jo je predvsem žametna gostota, ki jo dajo kosmiči, in to, da po krožniku juhe ni več stikala po kuhinji za prigrizki. "Zdaj jo kuham enkrat ali dvakrat na teden, pozimi še pogosteje. Vnuki ji pravijo 'zelena juha' in jo jedo brez pripomb, kar je pri špinači že dosežek."
Njena izkušnja ni osamljena. Podobne zgodbe pogosto slišimo tudi od bralcev portala Vemkajjem.si, ki se vračajo k preprostim, cenovno dostopnim živilom. O tem smo pisali tudi v prispevku Mleko, med, špinača in jabolka: štiri živila, ki jih verjetno že imate doma – in ki jih znanost hvali že desetletja.
Glavni adut ovsa je beta-glukan, topna vlaknina, ki v prebavilih tvori gelasto zmes. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je ocenila, da ovseni beta-glukan ob dnevnem vnosu vsaj 3 gramov prispeva k znižanju holesterola v krvi, kar je osnova za uradno odobreno zdravstveno trditev v EU. Podobno ugotavlja tudi metaanaliza 28 randomiziranih raziskav, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition (Whitehead in sod., 2014): pri udeležencih, ki so dnevno zaužili vsaj 3 g ovsenega beta-glukana, sta se LDL in skupni holesterol v povprečju zmerno znižala.
Pošteno pa je dodati, da ena velika žlica kosmičev (približno 10 do 15 gramov) vsebuje le okoli pol grama beta-glukana. Ta juha torej ni "zdravilo", je pa prijeten in okusen prispevek k skupnemu dnevnemu vnosu vlaknin, h kateremu lahko dodate še ovseno kašo za zajtrk. Več o tem si preberite v prispevku Skromna ovsena kaša, ki jo znanost jemlje resno: kaj se zgodi z vašim holesterolom po enem krožniku na dan?, ideje za jutranje obroke pa najdete v članku Zakaj bi se zjutraj mučili, ko pa lahko zajtrk pripravite že nocoj?
Če se izogibate glutenu, bodite pozorni na embalažo: oves sam po sebi glutena ne vsebuje, pogosto pa pride do navzkrižne kontaminacije s pšenico. Podrobneje smo to razložili v prispevku Ovseni kosmiči in gluten: oves ga nima, vaša skleda pa morda ima.
Špinača ima zelo malo kalorij, a veliko hranil: folat, lutein, magnezij, železo in predvsem vitamin K, ki ga po podatkih Urada za prehranska dopolnila ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH ODS) telo potrebuje za normalno strjevanje krvi in zdrave kosti. Več o njenih lastnostih si preberite v člankih Zakaj je dobro jesti špinačo? in Česen, špinača, korenje: 7 vrst zelenjave, ki delajo v telesu več, kot si misliš.
Špinača vsebuje tudi oksalate, ki vežejo kalcij. Raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition (Heaney in sod., 1988), je pokazala, da telo iz špinače izkoristi bistveno manj kalcija kot iz mleka. In tu pride na vrsto kisla smetana iz našega recepta: v raziskavi, objavljeni v reviji Asia Pacific Journal of Clinical Nutrition (2003), so ugotovili, da je dodatek kisle smetane k špinači opazno zmanjšal izkoristek topnih oksalatov. Stara kuhinjska navada, da špinačo kombiniramo z mlečnimi izdelki, ima torej tudi strokovno podlago.
Česen razvije svoje značilne žveplove spojine (med njimi alicin) šele, ko ga nasekljamo ali strtemo. Raziskava v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry (2007) je pokazala, da sesekljan česen med zmernim kuhanjem ohrani precej več teh spojin kot cel strok. Po poročilu Ameriškega kemijskega društva je smiselno, da nasekljan česen pred kuhanjem pustimo stati okoli 10 minut. Zato ga nasekljajte najprej, preden se lotite kosmičev. Več o tem živilu preberite v prispevku Česnova voda: starodavni napitek, ki mu moderna znanost delno pritrjuje.
Olivno olje uporabljamo le za kratko praženje pri zmerni temperaturi, kar je zanj najprimernejše. Zakaj, razlagata članka Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje? in 5 (zgrešenih) mitov o olivnem olju.
Parmezan (pravi Parmigiano Reggiano) doda juhi slan, poln okus umami, zato juhe skoraj ni treba dodatno soliti. Upoštevajte ga pri soljenju, saj je sir sam precej slan.
Muškatni orešček se s špinačo poda kot malokatera začimba, a ga uporabljamo res le ščepec: v večjih količinah lahko povzroča neprijetne učinke, o čemer smo pisali v prispevku Smrtno nevarna hrana na vašem krožniku: kaj se skriva v bananah, jabolkih in muškatnem oreščku?
Česen najprej nasekljamo in ga pustimo stati, medtem ko pripravimo preostale sestavine.
Na olivnem olju na kratko popražimo kosmiče, toliko da zadišijo. Dodamo grobo nasekljano svežo špinačo in nasekljan česen, solimo in popramo ter na kratko popražimo.
Zalijemo z vročo vodo, da dobimo gostoto juhe, in kuhamo 20 minut na zmerni temperaturi.
Pred koncem kuhanja dodamo ščepec muškatnega oreščka in kislo smetano.
Ko jed serviramo, damo na sredino za oreh kisle smetane in potresemo z nekaj koščki parmezana.
Ta juha je dober primer, kako lahko vlaknine neopazno vključimo v vsakdanje obroke. Večina odraslih jih zaužije premalo, zato se splača poznati živila, ki so z njimi bogata. Priporočamo branje člankov Vlaknine: najpreprostejša skrivnost dolgega življenja, ki jo večina ljudi vsak dan spregleda in Fižol, avokado in oves: 10 živil, ki skrivajo več vlaknin, kot ste kdaj pomislili. Vnos vlaknin povečujte postopoma in ob tem pijte dovolj tekočine, kar podrobneje razložimo v prispevku Vlaknine: zakaj je preveč dobrega lahko preveč?
Za večino ljudi je ta juha povsem varna in hranljiva izbira. Ljudje, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi (na primer varfarin), naj po priporočilu NIH ODS vsak dan zaužijejo približno enako količino vitamina K, zato naj se o pogostosti uživanja listnate zelenjave posvetujejo z zdravnikom. Previdni naj bodo tudi tisti, ki so nagnjeni k nastanku ledvičnih kamnov iz kalcijevega oksalata, ter ljudje s celiakijo, ki naj izberejo certificirano brezglutenske ovsene kosmiče.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:


