Kislo zelje: zimski zaklad ali past za vaše zdravje?

Kislo zelje velja za eno najbolj cenjenih zimskih jedi pri nas, po nekaterih ugotovitvah pa naj bi blagodejno vplivalo tudi na prebavo in imunski sistem. Vendar pa za določene skupine ljudi prinaša tudi tveganja, na katera je dobro biti pozoren, zato si poglejmo, kdaj je pri uživanju kislega zelja potrebna večja previdnost.

Predstavljajte si kozarec rasola (sok kislega zelja ali kisle repe), ki vas zjutraj po prazničnem prenočevanju čaka na mizi kot rešilna bilka. Marsikdo prisega, da prav ta slan, kisel sok najhitreje postavi na noge. A kaj, če vam zdravnik ravno zaradi soli svetuje previdnost? Potem ta isti kozarec, ki za večino pomeni dobrodošlo olajšanje, zanj postane tvegana poteza.

Znanka, ki je nekaj let nazaj izvedela, da ima povišan krvni pritisk, je dolgo časa nerada opustila domače kislo zelje, ki ga je vsako leto kisala sama, po recepturi svoje babice. "Mislila sem, da je zelje vendarle samo zelenjava, kaj naj bi mi torej škodovalo," je povedala. Šele ko je opazila, da ji po obroku z zeljem otečejo gležnji, je začela brati nazaj v sestavine in ugotovila, koliko soli je dejansko v tisti, na videz povsem domači in naravni jedi. Danes zelje še vedno je, le da si ga sama pripravlja z manj soli in ga uživa v manjših porcijah.

Zakaj je kislo zelje pravi zimski zaklad

V naših krajih si zime brez kislega zelja ni mogoče zamisliti. Običajno ga jemo kot dodatek enolončnicam, sarmam ali kot samostojno solato, glavna prednost zelja pa je, da naj bi po nekaterih virih krepilo imunski sistem, saj vsebuje ogromno vitaminov C in A, veliko folne kisline, magnezija, železa, kalcija, kalija, natrija in zdravih beljakovin. Vsi ti elementi naj bi bili pozimi še posebej koristni za naš organizem.

Zanimivo je dejstvo, ki ga premalokrat omenimo: kapitan James Cook je na svoji znameniti plovbi okoli sveta s seboj vzel kar 60 sodov kislega zelja in ni izgubil niti enega moža zaradi skorbuta, medtem ko je pomorščak Vasco da Gama na svojem potovanju izgubil 105 od 160 članov posadke prav zaradi pomanjkanja vitamina C. Naši predniki torej že stoletja vedo, kar danes potrjuje tudi sodobna znanost o izjemnih koristih kislega zelja in kumaric.

Poleg tega je kislo zelje tudi vir vitamina B12, zato je še posebej priporočljivo za vegane in vegetarijance, ki jim ta vitamin sicer pogosto primanjkuje. Raziskave namreč kažejo, da ima pomanjkanje vitamina B12 lahko kar polovica vegancev, kar lahko privede do utrujenosti, slabšega spomina in v skrajnih primerih tudi do nepopravljivih poškodb živčevja.

Probiotiki, ki jih sveže zelje nima

Največja razlika med svežim in kislim zeljem je, da je kislo zelje bogato s probiotičnimi bakterijami, ki naj bi koristile prebavi. Ravnotežje zdravih mikroorganizmov je namreč izrednega pomena za črevesno floro, še posebej med zdravljenjem z antibiotiki, ko se naravna bakterijska flora v črevesju pogosto poruši.

Po podatkih Harvard Health Publishing naj bi uživanje probiotičnih živil, kot je nepasterizirano kislo zelje, pripomoglo k zmanjšanju nekaterih stranskih učinkov antibiotikov in podprlo hitrejšo obnovo zdrave črevesne mikrobiote, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da je dokazov za to še premalo in da je priporočljivo o tem povprašati zdravnika ali farmacevta, zlasti glede časovnega razmika med jemanjem antibiotika in probiotičnih živil. Če vas tema fermentirane hrane in črevesnega zdravja še bolj zanima, si lahko preberete tudi, kako lahko nekatera živila pomagajo pri umirjanju vnetnih procesov v telesu.

Vendar pa – kdaj je kislo zelje lahko tvegano

Zaradi razmeroma velike količine soli, ki se uporablja pri kisanju zelja, morajo biti osebe s povišanim krvnim pritiskom previdne pri njegovem uživanju. Sol namreč zadržuje vodo v telesu, kar lahko dodatno obremeni srce in ožilje. Po podatkih Ameriškega kardiološkega združenja (American Heart Association) naj bi že zmanjšanje vnosa soli za približno 2300 mg dnevno v povprečju znižalo zgornji krvni tlak za 5,6 mmHg in spodnjega za 2,3 mmHg, zato organizacija odraslim priporoča, naj dnevni vnos natrija po možnosti omejijo na manj kot 1500 mg.

Porušeno razmerje elektrolitov v telesu lahko deloma uravnavamo z zadostnim vnosom kalija, vendar gre za zahteven in postopen proces, ki ga ni mogoče popraviti čez noč, poleg tega pa lahko neravnovesje povzroči tudi pojav mišičnih krčev, na katere velja biti pozoren. Več o tem, zakaj je kalij tako pomemben za uravnavanje krvnega tlaka, si lahko preberete v prispevku o tem, kako lahko DASH prehrana pomaga uravnavati krvni tlak, kjer je razloženo tudi, kako kalij telesu pomaga izločati odvečni natrij.

Kdor torej že ima diagnosticiran povišan krvni pritisk, naj se o primerni količini kislega zelja v jedilniku raje posvetuje s svojim zdravnikom ali dietetikom, podobno previdnost pa priporočamo tudi tistim, ki imajo težave z ledvicami ali jim je zdravnik svetoval omejitev soli v prehrani. Nekaj koristnih, dokazano učinkovitih nasvetov za naravno uravnavanje krvnega tlaka najdete tudi v prispevku o tem, kako je krvni tlak mogoče znižati tudi brez zdravil.

Na kaj bodite pozorni pri izbiri zelja

Na splošno velja, da je zelje s tanjšimi žilami večinoma tudi manj slano, kar je lahko koristno vodilo pri izbiri kislega zelja v trgovini ali na tržnici. Prav tako je priporočljivo preveriti, ali je zelje pasterizirano, saj pasterizacija uniči večino probiotičnih bakterij, zaradi katerih je kislo zelje sploh tako cenjeno. Idealno je kislo zelje, ki je shranjeno v hladilniku in ni bilo dodatno termično obdelano.

Kdor se torej odloča za kislo zelje predvsem zaradi njegovih probiotičnih lastnosti, naj raje poseže po svežem, nepasteriziranem zelju iz hladilnika, kdor pa ima težave s krvnim pritiskom ali ledvicami, naj bo pri količinah zmeren in po potrebi izbira različice z manj soli.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.