Bi lahko res preprečili več kot polovico primerov raka?

Ko govorimo o zdravju, smo pogosto pripravljeni poskusiti marsikaj: od pitja čajev iz koprive do sprehodov po svežem gorskem zraku, pa tudi marsikaj bolj eksotičnega. A ena stvar, ki bi nam po mnenju sodobne znanosti in tudi starodavnih modrecev lahko prihranila ogromno težav, je povsem brezplačna in povsem preprosta – prenehati kaditi.

Po zadnji veliki raziskavi, ki so jo opravili strokovnjaki v Veliki Britaniji in objavili v ugledni znanstveni reviji Plos One, bi lahko preprečili kar 61 % vseh primerov raka, ki so povezani s kajenjem, če bi ljudje to navado opustili. Da, prav ste prebrali – skoraj dve tretjini rakavih obolenj, povezanih s to navado, bi izginili, če bi ljudje rekli cigareti adijo.

Kajenje – tiha senca na zdravju

Če vas je že kdaj zagrabil vonj stare tobačne pipe ali cigarete in ste ob tem pomislili na stare čase, naj vam povemo nekaj, kar vam morda še ni znano. Kajenje ne vpliva samo na pljuča – na udaru je celo telo.

Sodobna medicina je do danes povezala vsaj 15 različnih vrst raka s kajenjem. Med njimi niso le pljuča, ampak tudi:

• usta,
  
• žrelo (to je predel v grlu med usti in požiralnikom),
  
• požiralnik,
  
• mehur,
  
• trebušna slinavka,
  
• ledvice,
  
• jetra,
  
• želodec,
  
• črevesje,
  
• maternični vrat,
  
• jajčniki,
  
• in celo nekatere oblike krvnega raka, kot je levkemija.

Z drugimi besedami, cigareta ni le težava za pljuča – ampak deluje kot tihi strup za celotno telo. In to ne glede na starost, spol ali kraj, kjer živite.

Največja žrtev: revnejši sloj prebivalstva

Zanimivo in hkrati žalostno je, da so žrtve te razvade pogosto tisti, ki imajo že sicer težje življenje. Britanski in francoski raziskovalci so ugotovili, da je rak kar za 17 % pogostejši pri ljudeh, ki živijo v slabših socialno-gospodarskih razmerah. Kar pa je še bolj presenetljivo – 21 % vseh rakavih obolenj pri revnejših ljudeh naj bi bilo neposredno povezanih s kajenjem.

To pomeni, da se revščina in kajenje pogosto sprehajata z roko v roki – in da zdravje mnogih trpi zaradi socialnih razmer, ki jih ni vedno lahko spremeniti. A navada kot je kajenje je nekaj, na kar lahko vplivate sami – brez zdravnika, brez zdravil in brez posebnega znanja.

Pljučni rak – kralj med tihimi ubijalci

Pljučni rak je eden najbolj smrtonosnih rakov – po podatkih iz leta 2020 je bil diagnosticiran pri 2,21 milijona ljudeh po svetu, kar 1,8 milijona pa jih je zaradi njega umrlo. Gre za izjemno visoko smrtnost, ki presega mnoge druge bolezni, in to kljub napredku v zdravstvu.

In zdaj tisto vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo: ali zbolijo samo kadilci?

Odgovor je: ne. Po podatkih Ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) med vsemi, ki zbolijo za pljučnim rakom, od 10 do 20 % ljudi nikoli ni kadilo ali pa so v življenju pokadili manj kot 100 cigaret. V teh primerih so pogosti povzročitelji pasivno kajenje, onesnažen zrak ter izpostavljenost radonu (to je naravni radioaktivni plin, ki lahko uhaja iz tal v neustrezno prezračene prostore).

Dr. Fred R. Hirsch z univerze v New Yorku – eden vodilnih strokovnjakov za pljučne bolezni – pogosto opozarja, da je trditev »le kadilci dobijo raka« ne le napačna, ampak tudi zelo škodljiva, saj ustvarja stigmo in ljudi odvrača od preventive.

Pasivno kajenje – nevarnost za vse

Pasivno kajenje pomeni, da vdihujete dim, ki ga ustvarijo drugi, ko kadijo. Morda ste si mislili, da to ni tako škodljivo, saj gre za “posredno” izpostavljenost. A raziskave pravijo drugače.

Nekadilci, ki so redno izpostavljeni cigaretnemu dimu doma ali na delovnem mestu, imajo kar od 20 do 30 % večjo verjetnost, da razvijejo pljučnega raka, kot tisti, ki živijo v okolju brez dima. Dim se zadržuje na oblačilih, pohištvu in stenah, vdihujemo pa ga tudi, ko ga morda sploh ne opazimo več.

Zato mnoge države že več kot desetletje prepovedujejo kajenje v zaprtih javnih prostorih, a doma – kjer je največ otrok – so te zaščite redke. Po nekaterih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vsako leto več kot 1,2 milijona smrti povezanih s pasivnim kajenjem.

Kajenje – stane vas več kot zdravje

Poleg bolezni in trpljenja pa je kajenje tudi draga navada. Če si vzamemo primer iz Slovenije: če kadite eno škatlico cigaret na dan, vas to na leto stane približno 1.800 do 2.000 evrov, odvisno od cene cigaret. V desetih letih to pomeni več kot 20.000 evrov – znesek, za katerega bi si lahko marsikdo uredil kopalnico, zamenjal avto ali pa celo šel na daljše potovanje.

Poleg tega so študije pokazale, da kadilci v povprečju živijo od 10 do 15 let krajše kot nekadilci, kar pomeni, da s kajenjem dobesedno »pokurimo« tudi leta svojega življenja.

Znanost in ljudska modrost z roko v roki

Naši dedje in babice so že dobro vedeli, da dim ni nekaj, kar spada v pljuča. V starih zdravilskih praksah so dim uporabljali za razkuževanje prostorov – nikoli pa ga niso priporočali za uživanje. Ravno nasprotno – kadilec je bil včasih označen kot »dimni mož«, kar je pomenilo nekoga, ki si zavestno škoduje.

Tudi danes, ko imamo ogromno informacij na dosegu roke, ostaja ena najmočnejših preventivnih praks: preprosto prenehati kaditi. Čeprav ni vedno lahko, je veliko ljudi to že uspelo – nekateri s pomočjo akupunkture, drugi s čaji (na primer čaj iz korenine sladkega korena in ovsa), tretji pa s pomočjo podpornih skupin ali nikotinskih obližev.

Kaj pa vi?

Ko gledamo številke in poslušamo zgodbe tistih, ki so kadili 20 let, a potem uspeli opustiti to navado – vedno pride ista misel: zakaj tega nisem naredil že prej? Vsak dan, ko ne kadite, je dan, ko svojemu telesu pustite, da se začne obnavljati. Po 24 urah se že izboljša delovanje srca, po nekaj tednih se začne čistiti pljuča, po nekaj mesecih pa se zmanjša tveganje za srčni napad.

Rak se ne razvije čez noč, a z odločitvijo danes lahko močno vplivate na svojo prihodnost. In če že ne zaradi sebe, pa morda zaradi svojih otrok, vnukov ali prijateljev, ki si želijo, da bi z vami preživeli še veliko zdravih let.

Če vas zanima več o tem, kako opustiti kajenje s pomočjo naravnih pripravkov, domačih zdravil ali podpornih tehnik, nam pišite – in z veseljem pripravimo ločen članek, poln koristnih nasvetov, kot so ga nekoč delili stari zdravilci v gorskih kočah.