S skuto in krompirjem nad kilograme

Krompir spada med tisto vrsto zelenjave, ki raste pod zemljo in je zato primerna v omejenih količinah. Na veliko žalost vseh Slovencev pa se je krompir na sončni strani Alp tako udomačil, da je restan krompir postal nacionalna jed. Le kako se potemtakem odpovedati krompirju?

Saj ni treba!



Že res, da ima krompir veliko škroba, a tako kot pri vseh stvareh, poznamo slab in dober škrob. Krompirjev škrob ni slab, dokler je v primernih količinah.

Krompir ima med zelenjavo največ ogljikovih hidratov, kar v mnogih dietah tudi ni dobro. A telo vendarle potrebuje ogljikove hidrate in ti hidrati, ki so v krompirju, so dobri ogljikovi hidrati. Spet velja, če so v zmernih količinah.

Krompir ima veliko kalija, vlaknin in drugih hranljivih elementov, ki jih težko nadomestimo s katero drugo zelenjavo, zato povsem posloviti se od njega ni najbolj optimalno.

Se pa krompir odlično ujame s skuto.

To velja po okusu, izgledu in strukturi, poleg tega pa ima skuta veliko beljakovin in visoko vsebnost kalcija. Poleg tega je skuta zelo dobra, ko je topla (prav tako krompir), in dobra je ko je hladna (enako tudi krompir - primer: krompirjeva solata).

Če torej želite zmanjšati delež krompirja v svojem jedilniku, upoštevajte dvoje:

• krompir vedno kuhajte z lupino, ker je v lupini in pod njo skriva največ hranljivih snovi
  
• krompir in skuto vedno mešajte v razmerju 1 : 1, zelenjavno-mlečne mešanice pa ne pojejte več, kot bi krompirja (čeprav je krompir s skuto zelo zdrav, nikar ne pretiravajte - to naj bo zgolj in samo nadomestek in ne glavni obrok!).

Kaj je ob tem še dobro vedeti? Krompir odlično zadržuje vodo, zato ga jejte takrat, ko vas zebe, ko ste pod stresom, ali ko se slabo počutite. Nekateri verjamejo, da krompir pomaga pri zbijanju vročine, kar pa ni dokazano.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.