7 živil, ki lahko v telesu naredijo preobrat

Predstavljajte si, da vsako jutro posežete po limoni v prepričanju, da počnete nekaj dobrega za želodec – v resnici pa je zgodba veliko bolj zanimiva. Kislina, ki jo občutimo na jeziku, v telesu sploh ne pomeni kislega okolja. Nasprotno: nekatera najbolj kisla živila na krožniku po prebavi delujejo alkalno in telesu, kot pravijo nekateri strokovnjaki za prehrano, pomagajo vzpostaviti ravnovesje, ki ga sodobni način življenja pogosto poruši.

Znanka, ki že vrsto let spremlja področje zdrave prehrane, nam je nekoč povedala, da je dolgo časa mislila, da mora zjutraj piti izključno "nevtralne" napitke, saj se je bala, da jo bo karkoli kislega dodatno obremenilo. Ko ji je dietetičarka razložila razliko med okusom in dejanskim učinkom hrane v telesu, je spremenila navado in v jutranji ritual vključila kozarec vode z limono. Po njenih besedah je po nekaj tednih opazila, da se počuti manj napihnjeno in bolj spočito – gre seveda za osebno izkušnjo, ne za znanstveno potrjen učinek pri vseh ljudeh.

Zakisanost telesa je pogosto posledica sodobne, industrijsko predelane prehrane, po nekaterih virih pa naj bi dolgotrajno neravnovesje med kislim in alkalnim obremenjevalo delovanje posameznih organov ter zmanjševalo izkoristek vitaminov in mineralov iz hrane. Kot smo že pisali v prispevku o zeleni razstrupljevalni dieti, je pH-ravnovesje pomemben, čeprav pogosto spregledan del skrbi za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojih priporočilih za zdravo prehrano med drugim svetuje vsaj 400 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je osnova za uravnoteženo, pretežno rastlinsko prehrano.

Predstavljamo vam sedem skupin živil, ki na prvi pogled ne delujejo alkalno, a naj bi svoje pozitivne učinke, po mnenju posameznih nutricionistov, razvila šele v želodcu, v kislem okolju.

Top 7: pasijonke, ananas, rozine, slive

Za vsa ta živila je značilno, da lahko po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k uravnavanju krvnega tlaka in izboljšani krvni sliki, poleg tega pa so bogata z antioksidanti ter vitamini A, B in C. Vsebujejo tudi L-karnitin, spojino, ki telesu pomaga uporabljati maščobo kot vir energije, kar je lahko koristno pri nadzoru telesne teže. Ananas je pri tem posebej zanimiv, saj vsebuje tudi encim bromelain, ki naj bi po nekaterih virih pripomogel k lažji prebavi – o tem, zakaj je pametno poseči po ananasu po obilnejšem obroku, smo že pisali. Kalij, ki ga ananas prav tako vsebuje, po nekaterih podatkih prispeva k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka, kot smo opisali tudi v članku o tem, kaj se zgodi, če vsak dan pojeste dva obročka ananasa. Sokovi iz teh sestavin veljajo za enega prijetnejših načinov, kako telesu čez dan dodati tekočino in hranilne snovi.

Top 6: radič, kivi

Oba naj bi po nekaterih lestvicah dosegala pH okoli 8,5, oba pa sta tudi bogata s flavonoidi in imata izrazite antioksidativne lastnosti. Če se želite izogniti kislemu občutku v želodcu po jedi, lahko pred kosilom posežete po kiviju – ta je, kot smo opisali v prispevku o tem, kako najlažje izkoristiti kivi, bogat vir vitamina C in folne kisline. Solata iz radiča lahko podobno pripomore k nevtralizaciji morebitnih neprijetnih občutkov po obroku. Kombinacija kivija z drugim sadjem, na primer v napitku iz jabolka, avokada in kivija, je po izkušnjah nekaterih bralcev priljubljen način za bolj hranljiv zajtrk.

Top 5: kreša in šparglji

Kreša in šparglji vsebujeta veliko aminokislin, ki so pomembne za delovanje živčevja, poleg tega pa sta dober vir železa in kalcija. Najbolje ju je uživati surova, dodana solati ali zmešana v kakšen namaz. Šparglji veljajo tudi za blag naravni diuretik, podobno kot mnoga druga zelena zelenjava, ki podpira naravno izločanje odvečne tekočine iz telesa.

Top 4: limeta, mango, melona, papaja in peteršilj

To je skupina živil, ki po nekaterih virih dosega pH okoli 8,5, hkrati pa velja za naravne diuretike, ki lahko pripomorejo k lažjemu delovanju ledvic. Poleg tega vsebujejo veliko vitaminov in mineralnih snovi, njihove alkalne lastnosti pa se, kot pri limoni, izrazijo šele med prebavo. Peteršilj je pri tem še posebej zanimiv – v kombinaciji s kumaro in limono je osnova priljubljenega jutranjega soka, ki smo ga predstavili v prispevku o kumari, limoni in peteršilju v kozarcu. Nekateri tej skupini živil pravijo tudi "dimnikarji črevesja", saj naj bi po izkušnjah posameznikov pripomogla k občutku lahkosti po obroku.

Top 3: agar-agar

Agar-agar je rastlinska želatina, pridobljena iz morskih alg, ki po nekaterih virih dosega pH okoli 8,5. Vsebuje razmeroma veliko železa in kalcija, je lahko prebavljiv in med vsemi omenjenimi živili vsebuje daleč največ prehranskih vlaknin. Zaradi tega je priljubljena sestavina pri pripravi lahkih sladic in žel, hkrati pa velja za dobro rastlinsko alternativo klasični želatini.

Top 2: lubenice

Lubenice naj bi po nekaterih lestvicah dosegale pH okoli 9,0, kar jih uvršča med bolj alkalna živila. Delujejo kot blag naravni diuretik in so odličen vir likopena, beta-karotena ter vitamina C. Kot smo opisali v članku Letošnji poletni hit: lubenica za odrasle, likopen po nekaterih raziskavah prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Ker lubenica vsebuje kar 92 % vode, deluje zelo osvežilno in pripomore k hidraciji, zaradi visoke vsebnosti vlaknin pa je koristna tudi za prebavo. Zanimivo je, da lubenica vsebuje tudi aminokislino L-citrulin, za katero metaanaliza, objavljena v reviji British Journal of Nutrition, nakazuje, da lahko dolgoročno uživanje pripomore k boljši žilni funkciji. Če razmišljate o vnosu lubenice, velja pogledati tudi, zakaj jo je bolje uživati podnevi – razlog smo pojasnili v prispevku zakaj zvečer ni najboljši čas za lubenico.

Top 1: limone

Limone so na samem vrhu seznama alkalnih živil. Zaradi svojih elektrolitskih lastnosti naj bi po nekaterih izkušnjah pripomogle pri lajšanju simptomov prehlada, gripe in kašlja, veljajo pa tudi za naravni antiseptik. Ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) v svojem pregledu vitamina C pojasnjuje, da gre za pomemben antioksidant, ključen za delovanje imunskega sistema in zaščito celic pred prostimi radikali – limona pa je eden njegovih najbolj dostopnih virov. Zanimiva je tudi 14-letna ameriška raziskava, objavljena v reviji Stroke, ki je zajela skoraj 70.000 žensk in pri kateri so tiste z višjim vnosom citrusov v primerjavi s tistimi z najnižjim vnosom zabeležile za približno 19 odstotkov manjše tveganje za ishemično možgansko kap. Podobne povezave med rednim uživanjem citrusov in nižjim tveganjem za srčno-žilna obolenja nakazuje tudi japonska kohortna raziskava. Več o tem, zakaj je limona lahko koristna sestavina vsakdanje prehrane, smo pisali tudi v prispevku 6 razlogov, zakaj pogosteje uporabljati limono.

Limonin sok naj bi po izkušnjah mnogih ljudi na tešče predstavljal prijetno popotnico za začetek dneva – kot smo omenili v prispevku zakaj je limona v vodi boljša izbira kot navadna voda med obrokom, ledvice citronsko kislino pretvorijo v bikarbonate, ki delujejo kot naraven pufer za uravnoteženje telesnega pH. Če vas zanima, kako si lahko pH-ravnovesje hitro pomagate vzpostaviti tudi z drugimi kombinacijami, si oglejte še napitek iz ananasa in limone ter prispevek o tem, zakaj je limonadi dobro dodati ravno ananas.

Ne glede na to, katero od teh sedmih skupin živil boste izbrali, velja splošno pravilo: raznolika, pretežno rastlinska prehrana je po mnenju večine nutricionistov temelj dobrega počutja, kislo-bazično ravnovesje pa je le eden od dejavnikov, ki k temu prispevajo. Če razmišljate o večjih spremembah prehrane, se je vedno smiselno posvetovati z zdravnikom ali dietetikom, še posebej če imate kronične zdravstvene težave.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.