Trikrat na dan vam telo nastavi past: kdaj je lakota najmočnejša in volja najšibkejša?

Če hujšate ali pa vsaj pazite na svojo linijo, potem je dobro poznati ure, ko je naša volja najšibkejša, apetit najmočnejši, "škoda" v obliki odvečnih kilogramov pa največja. Apetit mora iti z roko v roki skupaj s prebavo. Če prebava počiva, potem ste lahko na deset dietah hkrati, pa vam to ne bo pomagalo.

Znanka, sicer nič posebnega glede prehrane ne vedoč, mi je nekoč povedala zgodbo, ki se je marsikomu od nas zdela znana: vsak dan okoli treh popoldne, natanko takrat, ko se je na delu začela najbolj stresna ura pred zaključkom izmene, jo je "zgrabilo". Ne glede na to, kako obilno je kosila, je ob tej uri vedno znova posegla po čokoladici iz avtomata. Ko je opazila vzorec in stresno uro preprosto pričakala z buciko banane in kozarcem vode namesto sladkarije, je napad lakote po njenih besedah minil skoraj brez truda – "kot bi se nekaj v meni samo umirilo." Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, se pa presenetljivo dobro ujema s tem, kar o popoldanskih apetitnih vrhovih ugotavljajo tudi obsežnejše ankete.

Nutricisti so namreč opazili vzorec treh nevarnih delov dneva, ko lakota poskoči, volja pa oslabi. Prva kritična točka naj bi nastopila približno 3 ure in 1 minuto po vašem običajnem jutranjem bujenju. Naslednji napad lakote lahko pričakujete približno 7 ur in 14 minut po bujenju. Zadnjega, tretjega, pa se morate ubraniti okoli 13 ur in 31 minut po tem, ko vstanete.

Če torej vstajate ob 8. uri, potem se pazite naslednjih ur:

• 11:01 – zaradi te ure je izpuščanje zajtrka pogosto velika napaka. Če zjutraj nič ne jeste, boste ob tej uri res neizmerno lačni. Poskrbite raje, da obilno, raznoliko in hranljivo zajtrkujete, ob 11h pa po možnosti popijte samo kozarec mlačne vode. O tem, zakaj prav obilnejši, pravilno sestavljen zajtrk marsikomu pomaga pojesti manj čez dan, piše prispevek Jejte več za zajtrk in hujšajte: triki, s katerimi boste jedli manj, ne da bi se čemur odrekli, kaj vse se lahko zgodi, če zajtrk preskočite, pa razkriva članek Ko boste naslednjič preskočili zajtrk, se spomnite na to.
• 15:14 – stres je pogosto glavni krivec, da vam zavore samokontrole popustijo. To je tudi ura, ko marsikateri zaposleni poseže po prigrizkih, pogosto sladkih, kar sicer telesu da hiter zagon energije, pogosto pa tudi odvečne kilograme. Kako natančno stresni hormon kortizol vpliva na apetit in kdaj bi vas morala njegova nihanja dejansko zanimati, pojasnjuje prispevek Nas mora skrbeti preveč ali premalo kortizola?, podobno mehaniko pa na svojih straneh opisuje tudi Harvard Health Publishing, kjer pojasnijo, da dolgotrajno povišan kortizol poveča tek in nas usmeri prav k mastni in sladki hrani. Zanimivo je, da tudi novejša ameriška anketa podjetja Talker Research med 5.000 vprašanimi ugotavlja, da se poželenje po hrani najpogosteje pojavi prav sredi popoldneva – anketiranci so kot vrh navedli uro okoli 15.42, torej zelo blizu omenjenim 15:14.
• 21:31 – v tem času največ ljudi seže po mastnih prigrizkih (tudi oreščki in semena sodijo v to kategorijo, največkrat pa gre za čips in drugo slano pecivo). Raje si uro pred tem privoščite banano in kozarec vode – banana namreč vsebuje magnezij in kalij, ki po nekaterih ugotovitvah pomagata sprostiti mišice in pomirita telo pred spanjem, kot pojasnjuje prispevek Okusen napitek, ki premaga vsako lakoto. Več varnih večernih izbir, ki potešijo lakoto brez slabe vesti, najdete v članku Hladilnik zvečer ni tabu: 6 živil, ki potešijo lakoto, ne da bi se zredili.

Zakaj se te ure sploh pojavijo?

Razlaga ni skrivnostna: gre za mešanico nihanja krvnega sladkorja, hormonskih vzorcev in vsakdanjih navad. Dopoldanski vrh je pogosto posledica prešibkega ali izpuščenega zajtrka, popoldanski je največkrat povezan s stresom in upadom energije po kosilu, večerni pa z utrujenostjo, dolgčasom in nagnjenostjo, da dan zaključimo pred televizijo z nečim slanim v roki. Podrobneje o manj znanih, a pogostih sprožilcih lakote – od pomanjkanja spanja do žeje, ki jo telo zamenja za lakoto – piše prispevek Zakaj ste nekatere dni nenasitni? 7 razlogov, ki jih telo pošilja kot skrita sporočila. Podobno mehaniko pojasnjujejo tudi pri ameriški ustanovi Johns Hopkins Medicine, kjer svetujejo, naj med obroki in prigrizki mine tri do štiri ure, da se izognemo skrajni lakoti.

Priporočilo

Opozorilo se nanaša predvsem na sladke pijače, pecivo in tortice. Če po njih posežete prav ob teh urah, je njihov vpliv na telo pogosto dvojen: v telo ne dobite skorajda nič hranljivega, po drugi strani pa lahko taka kombinacija hitreje prispeva k nabiranju odvečnih kilogramov. Preprost trik, ki po izkušnjah mnogih bralcev deluje presenetljivo dobro, je kozarec mlačne vode 20 minut pred pričakovanim "napadom" lakote – telo namreč žejo pogosto zamenja z lakoto, o čemer podrobneje piše članek Kako ustaviti napade lakote?. Če iščete še več idej, kako obroke sestaviti tako, da vas nasitijo za dlje časa in vam prihranijo marsikatero skušnjavo, si oglejte prispevek Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju, o tem, ali je smiselno tudi kosilo premakniti na zgodnejšo uro, pa preberite v prispevku Zgodnejše kosilo za lažje hujšanje.

Preverite, ob katerih urah se pri vas pojavi lakota, in poskusite tri kritične točke dneva vnaprej pričakati z zdravim prigrizkom ali kozarcem vode – majhna sprememba navade lahko čez čas prinese veliko razliko.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.