Rubrika:
Zdravje, lepota
Kdaj so vlaknine lahko škodljive?
Zadnje čase pogosto beremo o vlakninah, ki pa so lahko tudi škodljive, če jih pojemo preveč.
Ali je predoziranost z vlakninami mogoča? Seveda je. Posledice pa niso tako nedolžne. Je pa res, da do tega težko pride, če jemo svežo zelenjavo in sadje, če pa jemljemo prehranske dodatke, pa lahko težave hitreje nastopijo. Ker pa poleti pojemo več zelenjave in sadja, so tovrstni prehranski dodatki v tem letnem času lahko celo škodljivi. Na dan namreč potrebujemo 27 do 40 gramov vlaknin, vendar le, če jih porabimo približno 15 gramov. Kaj pa, če jih pojemo preveč?
Potrebno dnevno količino vlaknin dobimo, če pojemo vsaj dva obroka zelenjave in dva sadja. Čeprav se večkrat zgodi, da dobimo premalo vlaknin, pa ima tudi pretiravanje svoje stranske učinke. Preveč vlaknin namreč povzroča krče, črevesna vnetja, napenjanje, največji problem pa je zmanjšana absorpcija hranljivih snovi. Vlaknine namreč preprečujejo vpojnost vitaminov A, D, E in K (to so vitamini, ki so topni v maščobah). Poleg tega preveč vlaknin lahko povzroči pomanjkanje kalcija, železa in cinka.
Celuloza in pektin na primer zmanjšujeta absorpcijo kalcija. Lignin, hemiceluloza in pektin zmanjšujejo absorpcijo železa. Netopna vlakna stimulirajo slinjenje, povečujejo presežek solne kisline v želodcu in pospešujejo izločanje prebavnih sokov. Vlaknine v resnici zmanjšujejo energetsko vrednost hrani in dajejo lažen občutek sitosti. Ne pozabit, a vlaknine so snovi, ki so odporne na prebavne procese.
Če dnevna količina zaužitih vlaknin preseže 50 gramov, se lahko pojavi napenjanje in bolečine v trebuhu. Upoštevajte, da vlaknine vsebujejo tudi tablete. In to ne prav malo.
Tako kot pri vsaki stvari, poznamo topne in netopne vlaknine. Netopne so tiste, ki povzročajo največ težav, topne pa so tiste, ki jih iščemo v hrani in povečujejo gostoto hranil, znižujejo nivo škodljivega holesterola, upočasnjujejo absorpcijo glukoze, preprečujejo arterosklerozo, bolezni srca, infarkte ...
Vir v vodi topnih vlaknin so stročnice, korenje, buče, pesa, cvetača, kitajsko zelje, špinača, paradižnik, ribez, hruške, maline, kivi, avokado ...
Še to: do prevelike količine vlaknin v telesu lahko pride, če čez dan ne pijete dovolj tekočine.
Potrebno dnevno količino vlaknin dobimo, če pojemo vsaj dva obroka zelenjave in dva sadja. Čeprav se večkrat zgodi, da dobimo premalo vlaknin, pa ima tudi pretiravanje svoje stranske učinke. Preveč vlaknin namreč povzroča krče, črevesna vnetja, napenjanje, največji problem pa je zmanjšana absorpcija hranljivih snovi. Vlaknine namreč preprečujejo vpojnost vitaminov A, D, E in K (to so vitamini, ki so topni v maščobah). Poleg tega preveč vlaknin lahko povzroči pomanjkanje kalcija, železa in cinka.
Celuloza in pektin na primer zmanjšujeta absorpcijo kalcija. Lignin, hemiceluloza in pektin zmanjšujejo absorpcijo železa. Netopna vlakna stimulirajo slinjenje, povečujejo presežek solne kisline v želodcu in pospešujejo izločanje prebavnih sokov. Vlaknine v resnici zmanjšujejo energetsko vrednost hrani in dajejo lažen občutek sitosti. Ne pozabit, a vlaknine so snovi, ki so odporne na prebavne procese.
Če dnevna količina zaužitih vlaknin preseže 50 gramov, se lahko pojavi napenjanje in bolečine v trebuhu. Upoštevajte, da vlaknine vsebujejo tudi tablete. In to ne prav malo.
Tako kot pri vsaki stvari, poznamo topne in netopne vlaknine. Netopne so tiste, ki povzročajo največ težav, topne pa so tiste, ki jih iščemo v hrani in povečujejo gostoto hranil, znižujejo nivo škodljivega holesterola, upočasnjujejo absorpcijo glukoze, preprečujejo arterosklerozo, bolezni srca, infarkte ...
Vir v vodi topnih vlaknin so stročnice, korenje, buče, pesa, cvetača, kitajsko zelje, špinača, paradižnik, ribez, hruške, maline, kivi, avokado ...
Še to: do prevelike količine vlaknin v telesu lahko pride, če čez dan ne pijete dovolj tekočine.
Izračun potrebne dnevne količine vode
Izračun velja pri minimalni telesni aktivnosti (pol ure sprehoda).
, težek
kg, potrebuje na dan 0 litrov vode (to je 0 kozarcev po 2 dcl).
Upoštevajte, da približno 30 % vode (v vašem primeru 0) dobimo s hrano.
vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
VSEBINA NA TEJ STRANI JE INFORMATIVNE NARAVE IN NE NADOMEŠČA STROKOVNEGA MEDICINSKEGA NASVETA.
Prehranski dodatki in vlaknine
Topne in netopne vlaknine
Učinki prevelikega vnosa vlaknin
Vlaknine in prehrana
Vlaknine v prehrani
* Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.
Zdravje, lepota
Naj bo vaše najmočnejše jesensko orožje surov česen
Kako piti surov česen in zakaj? Že danes razmišljajte o svojem imunskem sistemu, ko bo poletja konec.
VEČ >
Dobro je vedeti
Kaj je dobro dati pod jezik?
VEČ >
Dobro je vedeti
10 stvari, ki povzročajo raka, a jih vsak dan uporabljamo
VEČ >
Dobro je vedeti
Maščobe na trebuhu izginejo v 7 dneh
VEČ >
Dobro je vedeti
Alternativa za bel riž, ki vas bo presenetila
VEČ >
Dobro je vedeti
7 zdravilnih učinkov Timijana
Timijan je začimba, ki jo pogosto dodajamo testeninam in pečenim mesnim jedem, premalo pa poznamo njegove zdravilne učinke.
VEČ >
Zdravje, lepota
Zakaj je ta sok dober za ščitnico
VEČ >
Dobro je vedeti
Nam lahko preveč vitaminov škodi?
VEČ >
Dobro je vedeti
Kaj morate vedeti o mešanici sezama in medu
VEČ >
Zdravje, lepota
Z medom in gorčico nad bolečine v sklepih
VEČ >
Naložite mobilno aplikacijo:
Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
