
Po nekaterih ugotovitvah lahko jabolka, korenje in zelena s svojo hrustljavo strukturo spodbudijo nastajanje sline, pomagajo splakniti ostanke hrane in blago očistijo površino zob – a, kot opozarjajo strokovnjaki, nobeno živilo ne more nadomestiti rednega ščetkanja in zobne nitke.
Ugriznete v jabolko in zaslišite tisti znani "krc" – sok prši po ustih, dlesni se zbudijo, jezik začuti svežino. Mnogi temu rečejo "naravna zobna ščetka". A koliko od tega je resnica in koliko le prijetna ljudska modrost?
Ena moja znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu, mi je nekoč povedala zgodbo, ki jo je pripeljala do tega, da je v malico za otroke vsak dan vključila vsaj eno hrustljavo živilo. Njena hčerka je imela kot malčica precej težav z zobnim kariesom, kljub rednemu umivanju zob. Zobozdravnica ji je takrat svetovala, naj poleg ščetkanja v jedilnik vključi tudi več hrustljave zelenjave in sadja med obroki – ne kot nadomestilo za higieno, temveč kot dodatno "vmesno" pomoč, ki pomaga splakniti usta, kadar si zob takoj po jedi ne moremo umiti. Po nekaj mesecih takšne prehranske navade so bili pregledi pri zobozdravniku bistveno bolj spodbudni. Ali je bila to zgolj posledica hrustljave hrane ali kombinacija več dejavnikov, seveda ne moremo trditi z gotovostjo – a izkušnja jo je prepričala, da gre za vsaj koristno dopolnilo k zdravi rutini.
Živil, ki bi dejansko lahko "nadomestila" zobno ščetko, v resnici ni. A skrivnost se ne skriva v tem, da bi katerokoli hrana fizično odstranila zobne obloge tako učinkovito kot ščetka in nitka, pač pa v tem, kako nekatera živila vplivajo na celotno ustno okolje – na pretok sline, na kislost v ustih in na hranila, ki jih potrebujejo dlesni in zobna sklenina. Po nekaterih ugotovitvah so prav zato hrustljava, vlaknata živila vredna mesta v vsakdanjem jedilniku, še posebej takrat, ko si po obroku zob ne moremo takoj umiti.

Jabolka vsebujejo fosfor, kalcij in v manjši meri fluor, snovi, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogle k odpornosti zobne sklenine. Predvsem pa jabolka s svojo vlaknato strukturo spodbudijo izločanje sline, ta pa pomaga nevtralizirati kisline v ustih in splakniti drobce hrane. Ameriški zobozdravniki jabolka pogosto imenujejo "naravna zobna ščetka", čeprav gre bolj za ljudski izraz kot za strokovni opis – grizenje jabolka namreč res poveča pretok sline in nekoliko zmanjša količino bakterij na površini zob, ne odstrani pa zobnih oblog tako učinkovito, kot bi to naredila prava ščetka.
To so leta 2018 potrdili tudi raziskovalci s Univerze v Santiagu de Composteli, ki so v raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Periodontal Research, ugotovili, da grizenje jabolka ne odstrani zobnih oblog in da se te v prvih 24 urah po grizenju lahko celo nekoliko hitreje obnovijo – povzroči pa takojšen upad bakterijske aktivnosti v slini, podoben tistemu po umivanju zob. Z drugimi besedami: jabolko je odlična "vmesna" rešitev za svežino in zmanjšanje bakterij, ni pa nadomestilo za temeljito čiščenje.
Kljub temu velja, da je vsakodnevno uživanje jabolk po nekaterih ugotovitvah povezano s številnimi drugimi koristmi za zdravje – od podpore prebavi do uravnavanja holesterola, kot smo opisali tudi v prispevku Kako nam lahko sadje in zelenjava rešita življenje. Priporočljivo je torej, da jabolko ostane del vsakodnevne prehrane – ne zaradi čiščenja zob, pač pa zaradi širšega nabora hranil, ki jih telo potrebuje.

Korenje je dober primer tako imenovanih "detergentnih" živil – trdih, vlaknatih in vodnih, ki med grizenjem mehansko pomagajo odstraniti drobce hrane s površine zob. Hkrati intenzivno žvečenje korenja spodbudi izločanje sline, ki nevtralizira kisline v ustih, te pa nastanejo predvsem po uživanju sladkih ali škrobnih jedi. Korenje je obenem bogat vir beta-karotena, ki se v telesu spremeni v vitamin A – ta je pomemben za zdravje sluznice v ustih in za imunski sistem, kot smo podrobneje pojasnili v prispevku 7 vrst zelenjave, ki zdravijo telo.
Zanimivo je tudi, da korenčkovi listi, ki jih večina kupcev odvrže, vsebujejo še več vitamina C kot sama korenina, kot smo opisali v prispevku Zakaj je korenčkovo zelenje dobro za zdravje – škoda jih je torej zavreči, saj lahko dodatno obogatijo solato ali smuti.
Če korenje uživate kot popoldanski ali večerni prigrizek namesto sladkih ali predelanih izdelkov, boste poleg ustne higiene naredili tudi nekaj dobrega za telesno težo – povprečen korenček ima namreč le okoli 30 kalorij.

Med vsemi tremi živili je zelena pogosto izpostavljena kot najbolj učinkovita za ustno svežino. Njena vlaknata, skoraj 95-odstotno vodna sestava ustvarja med grizenjem blago "drgnjenje" po površini zob, hkrati pa žvečenje zelene spodbudi izločanje sline tudi do nekajkrat nad mirovno raven, kot kažejo nekatere raziskave, objavljene v reviji Oral Diseases. Slina ima pri tem ključno vlogo – pomaga namreč nevtralizirati kisline, ki jih v ustih ustvarjajo bakterije, in oskrbuje zobno sklenino z minerali, potrebnimi za njeno naravno obnovo.
Zelena je poleg tega bogata z vitaminoma A in C, ki sta pomembna za zdravje dlesni, vsebuje pa tudi naravni natrij, ki – kot smo opisali v prispevku Najboljše kombinacije sadja in zelenjave – po nekaterih ugotovitvah ne dviguje krvnega tlaka, temveč pomaga uravnavati njegovo raven.
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da zelena ni nadomestilo za ščetkanje in zobno nitko, temveč koristen dodaten korak, ki lahko pomaga ohranjati svežino ust med obroki, zlasti kadar si zob ne morete takoj umiti.
Skupna nit vseh treh živil – jabolk, korenja in zelene – je predvsem spodbujanje sline. Slina je naravni "čistilni sistem" ustne votline: izloča encime, ki razkrajajo ostanke hrane, nevtralizira kisline in dovaja minerale, potrebne za naravno obnavljanje zobne sklenine. Več o tem, kako pomembna je slina za splošno zdravje ust, smo pisali v prispevku 6 stvari, ki nam jih slina sporoča o našem zdravju.
Po nekaterih ugotovitvah lahko hrustljava živila torej delujejo kot koristen "vmesni" ukrep, kadar nam po obroku ščetka in pasta nista pri roki – nikakor pa ne kot zamenjava za redno ustno higieno. Zobozdravniki po svetu se v tem strinjajo: nobeno živilo ne odstrani plaka tako učinkovito kot prava zobna ščetka in nitka, lahko pa pripomore k bolj svežemu zadahu in manjši bakterijski obremenitvi med dvema čiščenjema.
Za dolgoročno zdravje zob je še naprej najpomembnejša redna ustna higiena – ščetkanje vsaj dvakrat dnevno, uporaba zobne nitke in redni obiski zobozdravnika. Hrustljavo sadje in zelenjava pa sta lahko prijetna in zdrava dopolnitev tega vsakdanjega ritma, predvsem kot zdrava alternativa sladkim prigrizkom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
