Česa ne smete jesti po sončnem zahodu

Če boste spodnjo hrano jedli zvečer, si boste povsem po nepotrebnem prislužili nekaj kilogramov, poleg tega pa še ogrozili zdravje.


1. Mleko
Mleko je razmeroma zdrav vir beljakovin in kalcija, a problem pred spanjem povzroča laktoza. Laktoza je sladkor, ki povzroča segrevanje organizma, v želodcu povzroča kislino, ponoči pa lahko povzroča tako imenovane možganske krče.




2. Testenine
Problem testenin so ogljikovi hidrati, ki se v telesu spremenijo v sladkor, ta pa povzroči dvig inzulina v krvi. Poleg tega imajo testenine veliko kalorij, preveč, da bi si na tako enostaven način pokvarili dan.


3. Čokolada
Čokolada ima veliko maščob, veliko dobrih mineralov, vendar tudi veliko sladkorja in kofeina. Čokolada zvečer ne pusti organizmu, da se umiri, dvigne nivo kortizola, ki v telesu spodbuja razgradnjo mišičnega tkiva.


4. Pica
Ima veliko kalorij, ogljikovih hidratov in veliko nasičenih maščob, ki obsedijo v želodcu in vam ponoči lahko povzročajo krče. Zapomnite si: pica zvečer se skoraj v celiti spremeni v odvečne kilograme.


5. Čili
Čili vsebuje veliko zdravih beljakovin, vendar pa zvečer lahko povzroča zgago in trebušne krče. Poleg tega v večernih urah, ko se tudi notranji procesi umirjajo, zavira razgradnjo ogljikovih hidratov. To lahko povzroči rane na želodcu.


6. Kitajska hrana
Kitajska hrana vsebuje veliko maščob, ki so večinoma zdrave, in tudi veliko ogljikovih hidratov. Ko zvečer jemo kitajsko kombinacijo hrane, nam ta celo noč obleži v želodcu, zjutraj pa se zbudimo utrujeni, s slabim zadahom, dehidrirani ... Če se ne morete izogniti kitajski hrani v večernih urah, se poskusite izogniti vsaj belemu rižu, ki je pri tem največji problem.


7. Sadni sokovi, sadje
Sadni sokovi v telesu povzročijo dvig kisline, spahovanje, kar zna biti ponoči zelo neprijetno. Poleg tega fruktoza v krvi povzroči za 70 % več inzulina, kot beli sladkor. Sadje v večernih urah na ne listi prepovedanih živil.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.