Sladoled za zajtrk? Japonska raziskava trdi, da ta greh morda sploh ni greh

Predstavljajte si vroče poletno jutro, ko vam še misel na toast ali kavo obrne želodec, v zamrzovalniku pa vas čaka skodelica domačega vaniljevega sladoleda. Zveni kot izgovor za razvajanje, pa vendar se je pred nekaj leti po svetovnih medijih razširila zgodba, da bi prav tak "nezdrav" zajtrk lahko naredil vaše jutro bistveno bolj bistro.

Znanka, ki vodi majhno slaščičarno ob morju, mi je nekoč povedala, da poleti, ko se dan začne že ob petih zjutraj s pripravo sladoledne mešanice, pogosto poj{-15447} žlico ali dve, preden se sploh dotakne kave. "Ne vem, ali gre za znanost ali samoprevaro," je rekla, "ampak po žlici pravega sladoleda se v glavi res zbistri hitreje kot po kavi." Podobne izkušnje delijo tudi mnogi bralci, ki so zajtrkovanje s sladoledom preizkusili sami - in prav ta anekdotična priljubljenost je razlog, da se je zgodba o "pametnem" sladoledu tako hitro razširila.

Kaj pravzaprav pravi japonska raziskava

Zgodba izvira iz raziskave profesorja Yoshihika Koge, strokovnjaka za psihofiziologijo z Univerze Kyorin v Tokiu, ki se ukvarja s povezavo med hrano in stresnim odzivom telesa. V svoji raziskavi je udeležencem takoj po prebujanju ponudil sladoled, nato pa so opravljali računalniške naloge za merjenje reakcijskega časa. Rezultati, o katerih je prva poročala britanska revija Newsweek, so pokazali, da so imeli udeleženci, ki so zajtrkovali sladoled, hitrejše odzivne čase in več visokofrekvenčnih alfa valov v možganih - teh, ki jih povezujemo z budnostjo, sproščenostjo in mentalno usklajenostjo.

Da bi izključil, da gre zgolj za "šok" zaradi mrzle hrane, je profesor Koga isti poskus ponovil še z ledeno mrzlo vodo. Udeleženci so bili sicer nekoliko bolj budni tudi po vodi, a učinek je bil, po poročanju medijev, precej šibkejši kot pri sladoledu.

Zakaj velja biti previden - raziskava ni bila nikoli recenzirana

Tu pa je pomembno biti pošten do bralca: gre za medijsko zelo priljubljeno, a znanstveno slabo dokumentirano zgodbo. Kot je opozoril novinar revije Inc., raziskava nikoli ni bila objavljena v angleškem jeziku niti v recenzirani znanstveni reviji, zato je njeno metodologijo skoraj nemogoče preveriti. Prvotna trditev, da so "ameriški znanstveniki ugotovitve le potrdili", torej ne drži - ameriški mediji so zgodbo res na veliko povzemali, a predvsem z opozorilom, naj je ne jemljemo preveč resno.

Britanska prehranska raziskovalka Katie Barfoot je za revijo Vice pojasnila veliko bolj verjetno razlago: možgani preprosto potrebujejo glukozo, zato bo skoraj vsak zajtrk - ne le sladoled - izboljšal miselno zmogljivost v primerjavi s praznim želodcem. Dodala je, da izsledki "nikakor ne opravičujejo sladice za zajtrk". Podobno je britanska prehranska svetovalka Charlotte Stirling-Reed za HuffPost opozorila, naj raje posežemo po hrani s počasnejšim sproščanjem energije, saj sladoled prinese le kratek vrh energije, ne pa dolgotrajne budnosti.

Zanimivo je tudi, da je podoben, a ločen poskus Inštituta za psihiatrijo v Londonu že leta 2005 pokazal, da že ena sama žlica sladoleda v možganih sproži enak center za užitek kot poslušanje najljubše glasbe ali nepričakovan denarni dobiček - kar morda pojasni, zakaj se po sladici res počutimo bolj razpoloženi in "budni", tudi če to nima veliko zveze s hranilno vrednostjo.

Če vseeno želite poskusiti

Če vas je zgodba prepričala vsaj toliko, da bi radi poskusili, izsledki (in medijska poročila o njih) predlagajo naslednje:

• Izberite mlečne različice, kot so vanilija, čokolada, kava ali kakav, oziroma sladolede iz oreščkov, na primer lešnikovega ali pistacijevega.
• Sladoled jejte počasi in namenoma, ne mimogrede - po poročanju naj bi umirjeno uživanje pripomoglo k bolj izrazitim možganskim valovom.
• Če je le mogoče, si za to raje vzemite kakšno minuto v mirnem, zatemnjenem prostoru - manj zunanjih dražljajev naj bi po teh (neuradnih) navedbah pripomoglo k izrazitejšemu učinku.
• Namesto industrijskega sladoleda s polno sladkorja poskusite domačo različico, kjer sami nadzorujete sestavine - navdih za pripravo najdete tudi v našem receptu za sladoled iz fig in sira.

Tisti bolj razigrani viri celo omenjajo, da naj bi bil skupen zajtrk s sladoledom prijetnejši v dvoje - kar je sicer bolj vprašanje razpoloženja in druženja kot znanstveno dokazano dejstvo, a zakaj si jutra ne bi polepšali tudi na ta način?

Sladoled poleti - mit o hlajenju in druge zanimivosti

Če razmišljate o sladoledu kot poletni osvežitvi, velja opozoriti še na eno pogosto zmoto: sladoled telesa dejansko ne ohladi tako, kot mislimo. Kot smo že podrobneje pojasnili v prispevku Naju sladoled in pivo res hladita? Ne!, gre pri sladoledu za živilo, bogato z maščobami in beljakovinami, ki telo za prebavo dejansko dodatno segreje, potem ko mine kratkotrajni občutek hladu.

Velja tudi omeniti, da ima sladoled zaradi visokega glikemičnega indeksa lahko nasproten učinek od sitosti - kot smo pisali v članku o hrani, ki zatre apetit, sladoled spada med živila, po katerih smo pogosto hitreje spet lačni, zato ga je smiselno uživati preudarno in v razumnih količinah. Če vas zanima bolj nadzorovan pristop k uživanju sladoleda, si lahko ogledate tudi naš pregled t. i. sladoledne diete, kjer pojasnimo, kaj o tovrstnem pristopu k prehrani pravzaprav pravi stroka.

Kaj torej vzeti s seboj

Sladoled za zajtrk najverjetneje ne bo naredil čudežev za vaš IQ, prav gotovo pa vam ne bo škodoval, če si ga občasno privoščite kot popestritev vročega poletnega jutra - predvsem, če izberete manj sladko, domačo različico. Kot pri večini "senzacionalnih" prehranskih zgodb velja zlato pravilo: vzemite jih z rezervo, uživajte v zmernih količinah in poslušajte tudi mnenja prehranskih strokovnjakov, ne le privlačnih naslovov.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.