
Predstavljajte si začimbo, ki jo verjetno že imate v kuhinjski omarici, pa se je še nikoli niste lotili resno. Iranski znanstveniki so pri ženskah, ki so ji dnevno dodajale žlico v jogurt, po treh mesecih izmerili skoraj trikrat večji upad telesne maščobe kot pri tistih, ki so jedle povsem enako dieto, le brez kumine. Gre za eno redkih začimb, pri kateri obstaja tudi resna klinična raziskava – in prav zato si zasluži več pozornosti, kot ji jo običajno namenimo.
Ena od bralk našega portala nam je pred časom napisala izkušnjo prijateljice, ki se je s hujšanjem spopadala leta brez pravega uspeha. Ko je poleg običajne diete v večerni obrok jogurta začela dodajati žličko sveže mlete kumine, je po lastnih besedah v nekaj tednih prvič opazila, da se ji obseg pasu dejansko zmanjšuje, ne le teža na tehtnici. Podobnih zgodb je med bralci presenetljivo veliko – kar seveda ni znanstveni dokaz, je pa lep uvod v to, kaj o kumini pravi resna raziskava.
Na Univerzi Shahid Sadoughi v Iranu so izvedli randomizirano klinično študijo, objavljeno v strokovni reviji Complementary Therapies in Clinical Practice (Effect of cumin powder on body composition and lipid profile in overweight and obese women, dostopno tudi na PubMed). Vanjo je bilo vključenih 88 žensk s povečano telesno težo, razdeljenih v dve skupini. Obe sta tri mesece sledili dieti z 500 kalorijami manj od dnevne potrebe, ena skupina pa je dodatno vsak dan uživala 3 grame kumine, zmešane v jogurt.
Po treh mesecih so raziskovalci opazili razlike, ki so presenetile tudi njih same. Skupina, ki je uživala kumino, je v povprečju izgubila nekoliko več telesne teže kot skupina brez dodatka, predvsem pa je bil izrazit upad deleža telesne maščobe – pri skupini s kumino je ta znašal skoraj 15 odstotkov, kar je približno trikrat več kot pri kontrolni skupini. Poleg tega so pri udeleženkah, ki so uživale kumino, izmerili nekoliko ugodnejše vrednosti holesterola in trigliceridov ter višji delež "dobrega" HDL holesterola v primerjavi s skupino brez kumine. Udeleženke so tudi poročale o boljšem počutju in več energije med potekom raziskave.
Pomembno je omeniti, da gre za eno samo klinično študijo na razmeroma majhnem vzorcu, zato rezultatov ne gre razumeti kot dokončen dokaz, temveč kot obetavno smer, ki jo potrjujejo tudi nekatere kasnejše in manjše raziskave o kumini in presnovi.
V kumini (Cuminum cyminum) najdemo vrsto bioaktivnih snovi, med njimi tudi timokinon – eno močnejših antioksidativnih in protivnetnih spojin, ki jih v tej začimbi odkrivajo raziskovalci. Kot smo že podrobneje pojasnili v prispevku Jogurt s to začimbo preseneča, naj bi te snovi ugodno vplivale na presnovo maščob in sladkorja, kar bi lahko pojasnilo del učinka, ki so ga izmerili v iranski raziskavi.
Kumino je najbolje sveže zmleti tik pred uporabo – v mlinčku za začimbe ali s pestičem v možnarju – saj sveže mleta kumina vsebuje bistveno več aromatičnih olj in aktivnih snovi kot vnaprej mleta različica, ki dolgo stoji na polici. Žlico sveže mlete kumine nato preprosto vmešate v skodelico navadnega jogurta in pojeste zvečer, po možnosti kot zadnji obrok dneva. Po izkušnjah bralcev portala naj bi prve spremembe v počutju opazili že po treh dneh, medtem ko so merljive spremembe v telesni sestavi, kot kaže iranska raziskava, vidne šele po nekaj tednih do treh mesecih redne uporabe.
Zanimivo je, da imajo tudi nekatere druge pekoče in aromatične začimbe podoben, čeprav blažji učinek na presnovo. Raziskave o začinjeni hrani nasploh kažejo, da lahko določene spojine v začimbah presnovo za kratek čas pospešijo tudi za okoli 8 odstotkov, kar neposredno vpliva na porabo energije. Če vas zanima, katera živila in napitki poleg kumine pomagajo uravnavati raven holesterola in krvnih maščob, si oglejte tudi prispevka Zbija holesterol in kilograme in Pijača številka 1 za hitro hujšanje.
Kumino lahko vključite tudi na druge, bolj kulinarične načine – na primer v omako za Spomladansko kumarično solato, kjer sicer uporabimo manjšo količino kot v raziskavi, a že ščepec ali dva sveže mlete kumine solati podarita prepoznavno aromatično noto. Priljubljena je tudi kombinacija kumine z ingverjem v večernem napitku, ki jo najdete v prispevku Starodavna ajurvedska voda z ingverjem in kumino.
Velja opozoriti, da se kumina (Cuminum cyminum) razlikuje od črne kumine (Nigella sativa), ki jo v ajurvedski in ljudski medicini uporabljajo predvsem v obliki olja. Če vas zanima tudi ta, sorodna, a botanično drugačna začimba, si lahko preberete prispevek Zakaj bi vsak dan morali pojesti žličko olja črne kumine.
Kumina seveda ni čudežna rešitev in sama po sebi ne bo nadomestila zdrave in uravnotežene prehrane. V iranski raziskavi so imele namreč tudi ženske v kontrolni skupini, ki kumine niso uživale, korist od zmanjšanega kaloričnega vnosa in prehranskega svetovanja – kumina je učinek le še dodatno okrepila. Če razmišljate o celostnem pristopu k hujšanju, si lahko pomagate tudi z nasveti iz prispevka 7 trikov za zdravo hujšanje, kjer med drugim najdete tudi zamenjavo kislih smetanastih prelivov z jogurtom – enega enostavnejših in po izkušnjah bralcev tudi najučinkovitejših popravkov jedilnika.
V praksi je torej najbolj smiselno, da kumino dodate k sicer uravnoteženi, zmerno kalorično omejeni prehrani, bogati z zelenjavo, beljakovinami in vlakninami, ne pa da od nje pričakujete čudeže brez preostalih sprememb v prehranjevanju.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
