Kdo bi rekel, da lisičke sodijo v palačinke? Ta recept bo spremenil vaš pogled na te gozdne dobrote

Predstavljajte si nedeljsko jutro, ko dišeč zavitek na krožniku razkrije, da se pod plastjo zapečene kisle smetane in parmezana skrivajo – gobe. Marsikoga bi taka kombinacija presenetila, mnoge pa najprej odvrne. In vendar: ko enkrat poskusite palačinke z lisičkami, boste razumeli, zakaj ta na videz nenavaden par – sladkasto testo in gozdna aroma gob – na krožniku deluje tako dobro.

Znanka, ki že vrsto let vsako jesen odhaja nabirat gobe, nam je zaupala, da je ravno ta recept tisti, s katerim je pred leti prepričala svojega moža, sicer velikega nasprotnika gob, da jih je sploh pokusil. Palačinke so mu bile tako všeč, da danes, kadar v gozdu najdejo lepo košaro lisičk, sam predlaga, naj jih pripravita prav na ta način – zavite, prelite s kislo smetano in dobro zapečene v pečici.

Zakaj so lisičke tako cenjene?

Lisičke (Cantharellus cibarius) so med nabiralci priljubljene tudi zato, ker imajo eno posebnost – v primerjavi z mnogimi drugimi gozdnimi gobami precej redkeje postanejo črvive, kar botruje njihovi ugledni sloveni med gobarji (Čudež sibirskih borovnic, kjer je razložen tudi razlog za to njihovo posebnost). Poleg tega, da so kulinarično vsestranske, saj se prilegajo tako omakam, testeninam kot – kot dokazuje ta recept – tudi sladkastemu testu za palačinke, spadajo med gobe z zanimivo hranilno sestavo.

Po podatkih tujih virov je skodelica surovih lisičk (približno 54 gramov) vir prehranskih vlaknin, bakra, niacina in vitamina B skupine, vsebujejo pa tudi manjše količine vitamina D, ki je pri gozdnih, na soncu rasočih gobah običajno višja kot pri gobah, gojenih v zaprtih prostorih (Healthline, WebMD). Podobno velja tudi za druge gozdne in kultivirane gobe, o čemer smo na Vemkajjem.si že pisali – na primer, zakaj naj bi šampinjone jedli pogosteje ali kako lahko gobe s svojo hranilno sestavo dopolnjujejo jedilnik. Kot pri vseh divje nabranih gobah velja opozorilo, da jih nabiramo le, če jih znamo zanesljivo prepoznati, po možnosti pa nabor preverimo pri izkušenem mikologu ali gobarskem društvu.

Palačinke z lisičkami – recept

Bistvo tega recepta je, da jed pripravimo iz preprostih, domačih sestavin, ki jih lahko sami naberemo na jesenskem sprehodu skozi gozd – nabiranje gob je poleg kulinaričnega užitka tudi priložnost za gibanje na svežem zraku, kar mnogi nabiralci navajajo kot enega od razlogov, da se gobarjenja z veseljem lotevajo znova in znova.

• pol kilograma lisičk
• srednje velika čebula
• tri stroke česna
• pest nasekljanega peteršilja
• olje za praženje
• 20 gramov masla
• sol
• poper

• mleko
• moka
• 2 jajci
• sol
• olje za pečenje

• 300 gramov kisle smetane
• 1 jajce
• ščepec soli in popra
• 2 žlici sezama
• 2 žlici parmezana

Spečemo nekaj palačink. Število je odvisno od števila oseb, za katere pripravljamo recept. Na olju prepražimo na drobno nasekljano čebulo, in sicer do mehkega. Dodamo očiščene lisičke – če je le mogoče, se izognemo izpiranju v vodi, saj gobe rade vpijejo vlago, kar lahko poslabša teksturo pri praženju. Natrgamo jih na manjše koščke in pražimo, dokler ne izpari vsa tekočina in gobe ne začnejo cvrčati. Dodamo strt česen, nasekljan peteršilj, sol in poper po okusu ter še naprej pražimo nekaj minut.

Pražene lisičke odstavimo in vanje vmešamo maslo, ki jim doda žametnost in zaokroži okus.

Na vsako palačinko položimo zvrhano žlico nadeva z lisičkami, palačinko zvijemo in polagamo drugo ob drugo v pekač, ki smo ga predhodno dobro namazali z maslom. Kislo smetano in jajce stepemo, rahlo solimo in popramo, nato s tem prelivom prelijemo palačinke. Na koncu vse skupaj še potresemo s sezamom in parmezanom.

Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija in palačinke pečemo približno 20 minut, da se po vrhu lepo zapečejo v hrustljavo zlato skorjico.

Dober tek!

Zakaj ta kombinacija deluje

Skrivnost tega recepta je v ravnovesju okusov in tekstur: gozdna, rahlo lešnikova aroma lisičk se odlično poveže s kislostjo smetane, slanostjo parmezana in rahlo hrustljavostjo praženega sezama. Podobno logiko – kombinacijo gozdnih gob z mlečnimi izdelki in česnom – smo na Vemkajjem.si predstavili tudi v receptu Ko goba sreča testenine: recept za gobarje, ki ne morejo čakati, kjer se lisičke povežejo s kajmakom, česnom in parmezanom v hitri testeninski jedi.

Kisla smetana, ki je v tem receptu ključna sestavina preliva, spada med fermentirane mlečne izdelke, ti pa v splošnem veljajo za del uravnotežene prehrane, saj naravno vsebujejo mlečnokislinske bakterije. Če vas zanima, zakaj fermentirana hrana v zadnjih letih znova pritegne toliko pozornosti nutricionistov, si lahko preberete tudi članek Žlička kislega zelja, ki pretrese imunski sistem: zakaj fermentirana hrana ni le moda, ampak znanost ali Kefir je zdravilo za črevesje – a le, če ga pijete ob pravi uri.

Tudi česen in peteršilj, ki v receptu dopolnjujeta nadev, veljata za sestavini z bogato tradicijo uporabe v ljudski in sodobni kuhinji – česen je pogosto omenjen v povezavi s podporo imunskemu sistemu, peteršilj pa je znan predvsem kot bogat vir vitamina C in antioksidantov. Če vas zanima širša povezava med hrano in dobrim počutjem ob spremembi vremena, si lahko ogledate tudi prispevek Ste vremensko občutljivi? 4 prehranski zavezniki, ki telesu pomagajo prebroditi vsako spremembo vremena, kjer so gobe omenjene kot ena od sestavin, ki jih velja imeti na jedilniku.

Nasvet za konec

Če lisičk ne naberete sami, jih v jesenskih mesecih pogosto najdete na tržnicah ali pri lokalnih nabiralcih – takrat so najbolj sveže in cenovno najugodnejše. Recept je enostavno prilagodljiv: namesto lisičk lahko uporabite tudi druge gozdne gobe, kot so jurčki ali turki, količino kisle smetane pa po želji zmanjšate za lažjo različico preliva. Ne glede na izbiro gob pa velja: sveže sestavine in nekaj potrpežljivosti pri praženju so tisto, kar iz preprostega recepta naredi jed, ob kateri se je vredno ustaviti.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.