Ko jezik spregovori: rdeče razjede v ustih so lahko prvi znak, da telesu primanjkuje folne kisline

Rdeč, zatekel jezik in afte, ki nočejo zginiti, niso naključje. Po nekaterih ugotovitvah gre lahko za enega prvih znakov, da telesu primanjkuje folne kisline oziroma vitamina B9 – hranila, ki je ključno za nastajanje krvi in popravljanje DNK. Dobra novica je, da pomanjkanje razmeroma hitro odpravimo že s pravo izbiro živil na krožniku.

Jezik je včasih bolj zgovoren, kot si mislimo. Ko se nenadoma pojavi boleča afta, ki noče izginiti, ali ko postane jezik nenavadno gladek in pekoč, telo pošilja signal, ki ga ne velja prezreti. Še posebej, če smo pred kratkim prebolevali gripo, prehlad ali kakšno daljšo bolezen, ko so se zaloge mikrohranil v telesu hitro stopnjevale.

Ko je opozorilo prišlo na lastnem jeziku

Znanka, ki dela kot medicinska sestra v zdravstvenem domu, je nekoč povedala zgodbo, ki se je je dolgo spominjala. Po naporni sezoni gripe, ko je vrsto tednov pospravljala obroke kar mimogrede, med dvema izmenama, je opazila, da ji je jezik postal nenavadno rdeč in gladek, ob robovih pa so se pojavile boleče razjede. Najprej je posumila na navadno aftozno vnetje, kot ga je poznala že iz prejšnjih let, vendar so se afte vračale in niso hotele zaceliti. Šele ko je k jedilniku dodala več zelene solate, stročnic in agrumov ter v nekaj dneh opazila izboljšanje, je razumela, da je šlo za nekaj veliko bolj preprostega – telesu je primanjkovalo folne kisline, ki jo je porabilo med bojem z okužbo.

Njena izkušnja ni osamljen primer. Podobne zgodbe so razmeroma pogoste prav v obdobjih po prebolelih okužbah, ko telo intenzivno obnavlja celice in porabi precej več vitaminov B-skupine, kot bi jih sicer.

Zakaj je folna kislina tako pomembna

Folna kislina, znana tudi kot vitamin B9 ali folat, je vodotopen vitamin, ki ga telo ne more proizvesti samo, zato ga moramo nujno dobiti s prehrano. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) folat sodeluje pri sintezi DNK in presnovi aminokislin, pri čemer ena izmed njegovih najpomembnejših vlog vključuje pretvorbo homocisteina v metionin – proces, ki je pomemben za zdravje srca in ožilja.

Po nekaterih ugotovitvah je vitamin B9 ključen tudi za nastajanje rdečih krvnih celic, ki po telesu prenašajo kisik. Kadar telesu primanjkuje folata, lahko to vodi v t. i. megaloblastno anemijo – stanje, pri katerem nastajajo prevelike in nezrele rdeče krvničke, ki ne morejo učinkovito opravljati svoje naloge. Posledica je lahko utrujenost, ki se je preprosto ne znebimo, ne glede na to, koliko spimo.

Prvi znak je pogosto v ustih

Med najbolj značilnimi opozorilnimi znaki pomanjkanja folne kisline je rdeč, gladek in zatekel jezik, ki ga pogosto spremljajo boleče afte na jeziku, dlesnih in drugod po ustni votlini, v hujših primerih celo v žrelu. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje se lahko pri pomanjkanju folata pojavijo tudi odprte razjede na jeziku in v ustih, poleg tega pa še spremembe v barvi kože, las ali nohtov.

Podobne mehanizme pomanjkanja smo že opisali pri opozorilnih znakih pomanjkanja vitamina B12, saj se folat in B12 v telesu pogosto "srečata" – brez dovolj B12 folna kislina ne more opravljati svoje naloge, kar pomeni, da je včasih težko ločiti, kateri vitamin pravzaprav primanjkuje, brez ustreznih krvnih preiskav.

Poleg sprememb na jeziku se pomanjkanje folata lahko kaže tudi kot:

• nenavadna utrujenost in šibkost, ki se ne umakneta s počitkom,
• bledica kože,
• razdražljivost in težave s koncentracijo,
• glavoboli in palpitacije srca,
• pri nekaterih tudi blažje spremembe razpoloženja.

Ko se tovrstni znaki pojavijo skupaj, je to po nekaterih ugotovitvah razmeroma zanesljiv pokazatelj, da je čas za pregled prehranjevalnih navad – po potrebi pa tudi za pogovor z zdravnikom, ki lahko s preprostim krvnim testom preveri raven folata.

Koliko folne kisline pravzaprav potrebujemo

Tu velja biti natančen, saj se podatki v javnosti precej razlikujejo. Po priporočilih slovenskega nacionalnega portala o prehrani Prehrana.si, ki ga ureja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je priporočen dnevni vnos folata za odraslega 200 mikrogramov, kar v praksi pomeni, da dnevno potrebo pokrijemo že, če pojemo dva kuhana šparglja (120 g) in dva kuhana brsta brstičnega ohrovta (42 g). Pri nosečnicah in ženskah, ki načrtujejo nosečnost, pa priporočila narastejo na 400 mikrogramov dnevno, predvsem zaradi preprečevanja okvar nevralne cevi pri plodu.

Kar se zgornje meje tiče, podatki niso popolnoma brez omejitev, kot pogosto velja prepričanje, da folne kisline "ne moremo zaužiti preveč". Po podatkih portala Prehrana.si je zgornja sprejemljiva meja vnosa folne kisline iz prehranskih dopolnil in obogatenih živil 1.000 mikrogramov na dan – pri naravnih folatih iz hrane take zgornje meje ni, ker telo presežek preprosto izloči. Nekatere novejše analize tudi opozarjajo, da bi lahko prekomerno uživanje dodatkov folne kisline pri starejših od 50 let v določenih primerih obremenilo imunski sistem, zato je vedno bolje seči po naravnih virih, kot je podrobneje pojasnjeno v članku Preveč vitamina B9 oslabi imunski sistem?

S čim najhitreje dopolnimo zaloge

Pomanjkanje folne kisline najlažje in najhitreje odpravimo s prehrano. Med najboljšimi viri so:

• temno zelena listnata zelenjava – brokoli, brstični ohrovt, špinača in šparglji,
• agrumi – pomaranče in limone,
• stročnice – fižol, leča in čičerika,
• gobe,
• polnozrnati kruh in polnozrnata žita.

O tem, zakaj so stročnice tako koristne za splošno zdravje in nadzor telesne teže, smo že pisali v članku Kako stročnice pomagajo v boju z odvečnimi kilogrami, kjer je folna kislina omenjena kot eno izmed ključnih mikrohranil v tej skupini živil. Tudi hruške in rukola sodijo med presenetljivo dobre vire tega vitamina, predvsem ker ju zlahka dodamo k vsakdanjim obrokom.

Zanimivo je tudi dejstvo, da nekatera zelo vodna živila, kot so kumare, poleg tega, da odlično hidrirajo telo, vsebujejo tudi pomembne količine folata, kar jih naredi še bolj zanimive za vroče dni, ko nas hkrati skrbi za tekočino in za vitamine.

Zakaj je folna kislina še posebej pomembna po bolezni

Po nekaterih ugotovitvah je vitamin B9 še posebej pomemben za vse, ki so pravkar prebolevali gripo, prehlad ali kakšno hujšo bolezen. V času okrevanja telo pospešeno obnavlja celice in proizvaja nove rdeče krvničke, kar pomeni povečano porabo folata. Če zalog ne dopolnimo pravočasno, se lahko ravno v tem obdobju pojavijo prvi znaki pomanjkanja – tudi tiste boleče afte na jeziku.

O tem, katera živila telesu najbolj koristijo med okrevanjem in katerim se je med boleznijo bolje izogibati, smo podrobneje pisali v člankih Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad ter Ali lahko z vadbo hitreje premagamo prehlad?, kjer je poudarek na tem, kako telesu v času okrevanja najbolje pomagati, ne pa ga dodatno obremeniti.

Koliko časa potrebujemo, da opazimo izboljšanje

Že res, da lahko en sam obrok, bogat s folno kislino, na hitro popravi sliko v telesu, vendar za trajnejše učinke priporočamo, da omenjena živila uživate vsak dan vsaj pet zaporednih dni. Telo namreč zalog folata ne shranjuje za dolgo časa, saj gre za vodotopen vitamin, zato je redno, vsakodnevno uživanje primernih živil veliko učinkovitejše kot občasen "udarni" obrok.

Pomanjkanje pri otrocih in mladostnikih je pogostejše, kot bi pričakovali

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, povzeti na portalu Prehrana.si, kažejo, da preskrbljenost s folatom med prebivalci Slovenije ni optimalna. Pri otrocih in mladostnikih je bilo ugotovljenih le okoli 50 odstotkov priporočenega vnosa, podobno nezadostna preskrbljenost pa je bila ugotovljena tudi pri ženskah v rodni dobi. To je še en razlog, da pri družinskih obrokih ne pozabimo na zeleno listnato zelenjavo, stročnice in sadje, ki so naravni vir tega pomembnega vitamina.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Čeprav lahko blažje pomanjkanje folne kisline večinoma uspešno odpravimo s prehrano, velja biti previden, kadar se afte na jeziku in v ustih pojavljajo pogosto, se ne celijo ali jih spremljajo še drugi znaki, kot so izrazita utrujenost, bledica ali težave z dihanjem. V takih primerih je najbolje poiskati nasvet zdravnika, ki lahko z enostavnim krvnim testom ugotovi, ali gre res za pomanjkanje folata, vitamina B12 ali za kaj drugega, in predlaga ustrezno rešitev.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.