Preveč beljakovin na krožniku: zakaj ledvice plačajo visoko ceno

Visoko beljakovinske diete, kot je priljubljena Atkinsova dieta, naj bi po nekaterih ugotovitvah obremenjevale ledvice, kosti in jetra – v nadaljevanju razkrivamo, kaj o tem pravijo znanstvene raziskave in kako se tveganjem najlažje izognete.

Predstavljajte si, da se nekega jutra zbudite z bolečino v boku, ki je tako huda, da se ne morete niti vzravnati. Tako se je počutila znanka, ki je tri mesece dosledno sledila visoko beljakovinski dieti, prepričana, da je to najhitrejša pot do vitke postave. Diagnoza v urgentni ambulanti? Ledvični kamen. "Nikoli si ne bi mislila, da ima hrana, ki naj bi bila zdrava, lahko takšne posledice," je povedala kasneje, ko si je že opomogla. Njena izkušnja ni osamljen primer – in prav zato se vse več strokovnjakov za prehrano sprašuje, ali pretiravanje z beljakovinami res prinaša samo koristi.

Diete, pri katerih zaužijemo veliko beljakovin, kot je na primer priljubljena Atkinsova dieta, lahko po nekaterih ugotovitvah povečajo tveganje za določene zdravstvene težave, med njimi tudi za nastanek ledvičnih kamnov.

Kaj se dogaja v telesu, ko pretiravamo z beljakovinami

Sistematični pregled objavljenih raziskav, ki ga je leta 2021 izvedla skupina znanstvenikov in objavila revija Nutrients, nakazuje, da visoko beljakovinske diete povečujejo izločanje kalcija in sečne kisline v urinu, hkrati pa znižujejo njegovo vrednost pH in količino citrata. Citrati so snovi, ki naravno preprečujejo, da bi se kalcij v urinu strjeval v kristale – manj citrata torej pomeni večjo verjetnost, da se bodo kristali začeli nabirati in sčasoma oblikovali kamen, ki lahko povzroča hude bolečine.

Podobne ugotovitve je leta 2002 objavila tudi raziskava, opisana v reviji American Journal of Kidney Diseases, ki je pri ljudeh na Atkinsovi dieti zaznala izrazito zvišanje kislosti urina ter skoraj podvojeno izločanje kalcija – torej ravno tiste spremembe, ki naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov pripomogle k lažjemu nastajanju ledvičnih in sečnih kamnov. Podrobnosti o mehanizmu si lahko ogledate v tej znanstveni dokumentaciji.

Če vas zanima, katera živila so še posebej obremenjujoča za ledvice, si oglejte tudi naš prispevek Živila, ki škodujejo ledvicam, kjer smo med drugim pisali o oreščkih, kavi in drugih presenetljivih "krivcih".

Poleg ledvic naj bi bila po nekaterih navedbah obremenjena tudi jetra. Če telo prejme več beljakovin, kot jih potrebuje, jih mora razgraditi in izločiti njihove presnovne odpadke, kar pomeni dodatno delo za oba organa. Pregledni znanstveni članek, objavljen v reviji Kidney Medicine, dodaja, da naj bi imeli ljudje z dolgotrajno visoko porabo beljakovin pogosteje nižji urinski pH in manj citrata – torej ravno tiste laboratorijske vrednosti, ki so povezane s povečanim tveganjem za nastanek kamnov iz sečne kisline. Več o tej raziskavi je na voljo na strani revije Kidney Medicine.

Pri tem velja dodati pomembno opažanje iz pregleda objavljenega na portalu PMC: po nekaterih študijah ni toliko pomembna skupna količina zaužitih beljakovin, kot razmerje med beljakovinami ter zelenjavo in sadjem v prehrani. Zelenjava in sadje namreč delujeta alkalizirajoče in lahko deloma omilita kislost, ki jo povzroča presnova beljakovin – kar je še en razlog, da na krožniku poleg mesa in jajc ne pozabimo na pestro zelenjavo. Podrobnosti najdete v tem znanstvenem prispevku.

Nevarnosti je še več ...

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da so takšne diete lahko problematične tudi za kosti. Beljakovinska prehrana naj bi po nekaterih ugotovitvah povečevala izločanje kalcija iz kosti, kar lahko na dolgi rok prispeva k slabši kostni gostoti. O tem, kako pomembno je za zdravje kosti ustrezno ravnovesje kalcija, magnezija in vitamina K, smo pisali tudi v prispevku Rastlinske beljakovine graha, kjer je razloženo, zakaj vitamin K pomaga, da se kalcij "ugnezdi" v kosteh in ne potuje po žilah.

Tisti, ki se za zdravje kosti raje zanašajo na rastlinske vire, lahko poiščejo navdih tudi v članku Zakaj naši stari starši niso poznali ne osteoporoze ne sive mrene?, kjer je predstavljena raziskava revije American Journal of Clinical Nutrition o vlogi zelene zelenjave pri krepitvi kosti.

Vendar pa stvar ni tako enoznačna, kot se morda zdi na prvi pogled. Beljakovine so nujno potrebne za telo, saj gradijo mišice, hormone in encime, zato popolno izogibanje beljakovinam ni rešitev. Težave nastanejo predvsem takrat, kadar jih telo prejme bistveno več, kot jih lahko učinkovito porabi.

Koliko beljakovin pravzaprav potrebujemo?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojem poročilu iz leta 2007 priporoča, da odrasli zaužijemo približno 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže dnevno – to je standard, ki ga povzema tudi Harvard Health Publishing. To pomeni, da oseba s 70 kilogrami telesne teže potrebuje približno 56 gramov beljakovin na dan. Tisti, ki dosledno sledijo visoko beljakovinskim dietam, lahko dnevno zaužijejo tudi dva- ali trikrat več od priporočenega vnosa, kar je vrednost, ki jo nekateri strokovnjaki že uvrščajo med potencialno tvegane za osebe s predispozicijo za ledvične in kostne težave.

Velja tudi omeniti, da ima visok vnos beljakovin po nekaterih raziskavah drugačen učinek glede na njihov izvor. Študija, objavljena v reviji The Journal of Urology in povzeta na portalu ScienceDirect, nakazuje, da naj bi predvsem živalske beljakovine (meso, perutnina, ribe) bolj vplivale na zakisanost urina in zmanjšano izločanje citrata kot rastlinski viri beljakovin. Več o tem si lahko preberete na strani revije. To je tudi eden od razlogov, zakaj prehranski strokovnjaki vse pogosteje priporočajo kombinacijo živalskih in rastlinskih beljakovin – podobno kot smo predstavili v prispevku Zakaj je koruzni kruh tako odličen?, kjer je govora o kompleksnih ogljikovih hidratih in mineralih iz rastlinskih virov.

Eden od pogostih mitov o visoko beljakovinskih dietah je tudi prepričanje, da so dolgoročno najučinkovitejša rešitev za hujšanje. Res je, da beljakovine dlje časa ohranjajo občutek sitosti, vendar telo na dolgi rok potrebuje tudi vlaknine, zdrave maščobe in raznolika hranila, ki jih stroge diete pogosto izpustijo. Podobno smo izpostavili tudi v prispevku Ali meso poveča tveganje za številne bolezni?, kjer smo omenili, da zmernost in raznolikost ostajata ključ do dolgoročnega uspeha.

Ne pozabite na zadosten vnos tekočine

Dolgotrajna visoko beljakovinska prehrana naj bi po nekaterih opažanjih povečala tudi tveganje za dehidracijo, saj telo za izločanje presežnih dušikovih spojin potrebuje več vode. To je še toliko bolj pomembno, ker je dehidracija sama po sebi dodaten dejavnik tveganja za nastanek ledvičnih kamnov – manj tekočine namreč pomeni bolj zgoščen urin, v katerem se minerali lažje kristalizirajo. Če bi radi izvedeli, kako prepoznati zgodnje znake pomanjkanja tekočine v telesu, vam priporočamo branje prispevka Kako telo pokaže, da ima premalo vode?

Kako torej najbolje uravnotežiti prehrano

Če želite skrbeti za varno in zdravo prehrano, je ključno predvsem ravnovesje. Uživajte dovolj beljakovin, vendar ne na račun drugih pomembnih hranil. Za uravnoteženo prehrano strokovnjaki pogosto priporočajo kombinacijo beljakovin rastlinskega in živalskega izvora, skupaj z zadostno količino vlaknin, vitaminov in tekočine.

Če razmišljate o visoko beljakovinski dieti, je morda najbolje, da se pred odločitvijo posvetujete s prehranskim strokovnjakom ali zdravnikom, ki vam bo glede na vaše individualne razmere – telesno težo, morebitne predispozicije za bolezni ledvic ali kosti ter raven telesne aktivnosti – pomagal uravnotežiti jedilnik in se izogniti morebitnim tveganjem.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.