Oreščki, avokado, kava: živila, ki se zdijo zdrava, a lahko skrivaj obremenjujejo vaše ledvice

Ledvice opravljajo res težaško delo: filtrirajo svinjarijo, ki jo pojete. Zato pazite, kaj jeste ...

Znanka mi je pred časom pripovedovala, kako je leta jedla "samo zdravo" – veliko oreščkov, avokada, jutranjo kavo in pestro mešanico mlečnih izdelkov – in bila prepričana, da s prehrano ne more storiti nič narobe. Ko jo je nekega večera presenetila huda bolečina v boku, je v urgentni ambulanti izvedela, da gre za ledvični kamen. Zdravnik ji je takrat povedal stavek, ki ji je ostal v spominu: "Tudi zdrava hrana je lahko v prevelikih količinah problematična, če je ne uživate premišljeno." Ta izkušnja jo je spodbudila, da je svojo prehrano začela jemati veliko bolj resno – in podobne zgodbe od bralcev redno prejemamo tudi mi.

Ledvice filtrirajo in izločajo odpadne snovi, koristne pa dajejo v krvni obtok. Če ne delujejo optimalno, se posledice po nekaterih ugotovitvah lahko kažejo na več področjih hkrati. S hrano tako posredno vplivamo na številne procese v organizmu, najpogostejša manjša težava pa so ledvični kamni. Te je v večini primerov mogoče odstraniti ali raztopiti, medtem ko nekatere dolgotrajne obremenitve ledvic težje povrnemo v prejšnje stanje.

Ko boste prebrali seznam živil v nadaljevanju in med njimi našli tudi na videz povsem zdrava živila, vam bo verjetno jasno, zakaj gre pri ledvicah za zelo kompleksen sistem, ki mu v vsakdanjem življenju pogosto posvečamo premalo pozornosti. Ledvice namreč vsak dan filtrirajo ogromne količine krvi in so pri tem odvisne prav od tega, kaj jim postrežemo na krožniku.

Oreščki so večinoma zelo zdrav in naraven prigrizek, vendar pa vsebujejo skupino spojin imenovano oksalati, ki jih pogosto najdemo tudi v sestavi ledvičnih kamnov. Po podatkih ameriške National Kidney Foundation med živila z visoko vsebnostjo oksalatov sodijo prav oreščki, špinača, pesa in rabarbara, zato naj bi bilo pri nagnjenosti k ledvičnim kamnom smiselno z njimi ravnati zmerno.

Na žalost veliko oksalatov najdemo tudi v špinači, pesi, krompirju in nekaterih kosmičih. Dobra novica pa je, da po mnenju iste organizacije oksalatov ni treba strogo izločiti iz prehrane – veliko bolj učinkovito je oksalatna živila uživati skupaj z živili, ki vsebujejo kalcij, saj se kalcij in oksalat tedaj povežeta že v prebavnem traktu, še preden pridejo do ledvic. Več o tej povezavi med kalcijem in oksalatom, ter o tem, zakaj prenizek vnos kalcija ledvicam ne koristi, si lahko preberete tudi v prispevku Ledvice obožujejo kalcij.

Če torej oreščke in druga oksalatna živila jemo v zmernih količinah in jih po možnosti kombiniramo z živili, ki vsebujejo kalcij, se nimamo pretirano česa bati.

Avokado spada med najbolj priljubljena in cenjena zdrava živila, vendar tudi tu velja, da je zmernost ključna. Avokado vsebuje visoko stopnjo zdravih maščob, poleg tega ima tudi veliko vitaminov in mineralov, še posebej kalija. Kalija je v avokadu razmeroma veliko, kalij pa v telesu sodeluje pri uravnavanju tekočin, ravnovesja elektrolitov in pH vrednosti. Ledvice svoje delovanje prilagajajo razmerju med kalijem in natrijem v organizmu, zato lahko izrazito neravnovesje teh dveh elementov po nekaterih ugotovitvah vpliva na hitrost delovanja ledvic.

Preveč kalija v krvi se strokovno imenuje hiperkalemija in se lahko kaže kot slabost, šibkost, otrplost ali upočasnjen srčni utrip – pri ljudeh z zdravimi ledvicami in uravnoteženo prehrano je to sicer razmeroma redko. Sreča v nesreči je, da večina ljudi čez dan tako ali tako ne doseže priporočenega vnosa kalija, zato si avokada v zmernih količinah praviloma ni treba pretirano oglašati. Le s pretiravanjem, kot pri marsičem drugem, ni dobro.

Redno uživanje kave ali črnega čaja naj bi po nekaterih ugotovitvah povečalo tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, predvsem zaradi kofeina, ki deluje kot blag diuretik in lahko ledvicam nekoliko oteži zadrževanje dovolj vode v telesu. Pri zmernem uživanju kave (do okoli treh skodelic na dan) po dosedanjih izsledkih večjih tveganj praviloma ni, medtem ko se pri izrazitem pretiravanju lahko poveča tudi obremenitev kosti – o tej manj znani povezavi med kavo, soljo in lomljivostjo kosti pišemo tudi v prispevku Ste vedeli, da kava in sol lomita vaše kosti?

Da problem ni le teoretičen: nekateri nutricionisti priporočajo, naj na vsako skodelico kave spijemo dodatnih približno 5 dcl vode, da telesu pomagamo ohraniti ustrezno hidracijo. Morda je smiselno, da se tega spomnite naslednjič, ko boste zjutraj segli po skodelici kave. Če pa iščete naravne načine za podporo delovanju ledvic, lahko preberete tudi o učinkih peteršiljeve vode ali kopriv, ki ju v ljudski medicini pogosto omenjajo v povezavi s čiščenjem ledvic.

Mlečni izdelki, vključno z mlekom, siri in jogurti, lahko ob čezmernem uživanju povečajo izločanje kalcija v urinu, kar je pri nekaterih ljudeh povezano z večjim tveganjem za nastanek kalcijevih ledvičnih kamnov. Po drugi strani pa, presenetljivo, National Kidney Foundation opozarja, da prenizek vnos kalcija iz hrane lahko tveganje za kalcijeve oksalatne kamne celo poveča, saj kalcij v črevesju veže oksalat, preden ta doseže ledvice.

Ključ je torej v zmernosti in pravem časovnem razporedu uživanja – priporočen dnevni vnos kalcija za odrasle znaša med 1.000 in 1.200 mg, kar ustreza približno trem porcijam mlečnih izdelkov na dan, zaužitih ob obrokih. O tem, kako natančno kalcij in oksalat sodelujeta pri (pre)preprečevanju ledvičnih kamnov, si lahko preberete tudi v našem prispevku Ledvice obožujejo kalcij.

Marsikdo dnevno zaužije precej več soli, kot je priporočeno, kar lahko povzroča zastajanje tekočine v telesu. Še posebej problematična je skrita sol v procesirani hrani in pijačah, ki se je pogosto niti ne zavedamo. Po podatkih National Kidney Foundation visok vnos natrija povečuje izločanje kalcija v urinu, saj si natrij in kalcij v ledvicah delita isti transportni mehanizem – več soli torej pomeni tudi več kalcija, ki konča v urinu, kar lahko poveča tveganje za nastanek kamnov.

Preveč natrija v telesu poleg tega zadržuje vodo, kar lahko povišuje krvni pritisk in obremenjuje ožilje. Naših bralcev, ki se soočajo s povišanim pritiskom, morda zanima tudi prispevek 4 znaki, da zaužijete preveč soli, kjer smo to temo podrobneje obdelali, prav tako pa si lahko preberete, koliko soli je dejansko priporočljivo zaužiti na dan. Kjer je le mogoče, je torej smiselno jesti čim manj predelane in čim manj slane hrane.

Ko naslednjič posežete po izdelku z oznako "brez sladkorja", je dobro vedeti, da je sladkor v takšnih izdelkih praviloma nadomeščen z umetnim sladilom. Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko redno uživanje umetnih sladil, kot sta aspartam in sukraloza, vpliva na delovanje črevesnih bakterij, kar lahko posredno vpliva tudi na metabolizem – več o tem si lahko preberete v prispevku Če jeste to, vnašate strup v svoje telo, kjer omenjamo tudi raziskavo Univerze Yale na to temo.

Med naravnimi sladilnimi nadomestki, ki naj bi imeli ugodnejši profil, pogosto omenjajo stevijo, predvsem kadar gre za naravno in čim manj predelano obliko – o uporabi steviji v praksi pišemo tudi v prispevku Kako narediti nizko-kalorično limonado? Tudi tu seveda velja, da pretiravanje s katerimkoli sladilom, naravnim ali umetnim, ni priporočljivo.

Prekajeno meso, mesni izdelki in najrazličnejši namazi pogosto vsebujejo dodatke in so podvrženi postopkom predelave, zaradi katerih se v njih nahajajo višje koncentracije purinov. Po podatkih National Kidney Foundation rdeče meso, drobovina in školjke sodijo med živila z največjo vsebnostjo purinov, ki jih telo razgradi v sečno kislino – ta se lahko nato nalaga v sklepih in povzroča protin, eno najbolj bolečih oblik artritisa.

Zanimivo je, da po nekaterih izsledkih omega-3 maščobne kisline, čeprav prihajajo iz rib, ne vsebujejo purinov, saj so purini vezani na beljakovinske delce in ne na maščobo – o tej podrobnosti, ki marsikoga preseneti, pišemo v prispevku Ali lahko jemljete omega-3 maščobne kisline, če imate protin? Nekateri bralci so nam tudi pisali o ugodnih izkušnjah s češnjevim sokom, ki naj bi po nekaterih raziskavah pomagal pri zniževanju ravni sečne kisline – več o tem v prispevku Ta sok ima boljše učinke, kot sveže sadje.

Pri vseh ostalih nasvetih v tem prispevku velja, da je zmernost najboljše vodilo, pri mesnih izdelkih in purinih pa je morda smiselno biti še nekoliko bolj pozoren, saj lahko že manjše, a pogoste količine s časom pripomorejo k težavam.

Za zaključek
Ledvice so eden tistih organov, na katere se pogosto spomnimo šele, ko nas opozorijo na svojo prisotnost – z bolečino, utrujenostjo ali drugimi znaki. Dobra novica je, da je za njihovo dolgoročno zdravje pogosto dovolj že to, da prehrano popestrimo z dovolj tekočine, zmerno količino soli, beljakovin in oksalatnih živil ter da na krožnik redno postavimo tudi sadje in zelenjavo, ki ledvicam, kot kaže ta prispevek o vplivu sadja in zelenjave na zdravje ledvic, lahko olajšajo delo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.