Ste že slišali za vitamin P? Če ne, bi morali!

Med zdravilne snovi, ki jih večinoma najdemo v rastlinskih živilih, sodijo predvsem flavonoidi in bioflavonoidi. Vitamin P je že leta 1930 odkril nobelovec Albert Szent Gyorfyi (rojen na Nadžarskem, umrl v ZDA), ki je zaslužen tudi za odkritje vitamina C. Po njegovem ima vitamin P protivnetne lastnosti, znižuje raven sladkorja v krvi in izboljšuje občutljivost na inzulin in ima vse druge lastnosti, ki jih pripisujemo flavonoidom, ki so stranski produkt rastlinskega metabolizma in za ljudi prava zakladnica zdravja.

Danes poznamo več kot 6000 vrst flavonoidov, ki jih je največ v sadju in zelenjavi, živilom pa dajo specifično barvo, vonj in okus. Danes vemo, da flavonoidi ščitijo organizem pred glivicami in bakterijami, hkrati pa so, ker so bogati z antioksidanti, ključnega pomena za zdravje celic naših organov.



Najbolj znani flavonoidi so kvercetin, kurkumin in rutin, delujejo protivnetno in ščitijo kardiovaskularni in živčni sistem, hkrati pa so tudi zelo pomembni pri zdravljenju raka.

Vitamin P lahko dobimo tudi, če zmešamo citruse, jagodičevje, kurkumo, črni poper, ingver, origano in rožmarin. Same zdrave stvari.

Vitamin P spodbuja absorpcijo vitamina C
Ker je vitamin C topen v vodi, težko prečka celične membrane in se zato v telesu težko absorbira. Da pa se to vendarle zgodi, poskrbijo prav flavonoidi v jagodah, brstičnem ohrovtu, brokoliju, papaji). Več vitamina C pomeni tudi boljši imunski sistem, vendar samo, če ta vitamin pride v naš organizem, kar ni samoumevno četudi ste pred nekaj minutami pojedli pomarančo.

Vitamin P preprečuje raka
Flavonoidi imajo močne antioksidativne lastnosti, k jar blaži in preprečuje celični oksidativni stres, ki nosi največji delež krivde za razvoj rakavih celic. Podobnih flavonoidov najdemo v jabolkih, češnjah, jagodah in agrumih, pa tudi v rdeči čebuli, česnu in brokoliju. Med začimbami najbolj izstopajo origano, bazilika in timijan. Največji učinek proti raku, to potrjuje cela vrsta raziskav (več kot 3500), dobimo, če mešamo vitamin P z zelenim čajem.

Vitamin P deluje protivnetno in upočasnjuje staranje
Flavonoidi v vitaminu P ščitijo celite pred oksidativnimi poškodbami in preprečujejo delovanje prostih radikalov. Protivnetne lastnosti in procesi proti staranju so mišljeni na celičnem nivoju, kar pomeni manj odmrlih in več obnovljenih celic (najboljši učinki so proti revmatoidnem artritisu).

Vitamin P ohranja zdravje kardiovaskularnega sistema
Flavonoidi ščitijo tudi naše srce in ožilje. Znan je primer, da likopen iz paradižnika preprečuje oksidativne poškodbe molekul LDL holesterola. Flavonoida rutin in hesperidin krepita krvne žile in preprečujeta razgradjo kolegena in elastine, zato krvne žile in kapilar ostanejo dlje časa elastične in trdne. Vse te lastnosti ima tudi mešanica začimb origana, rožmarina, česna, popra in ingverja.

Vitamin P zdravi živčni sistem
Prosti radikali v telesu pogosto poškodujejo nevrone živčnega sistema, kar lahko povzroči poškodbe na možganih, hkrati pa škodujejo našim kognitivnim funkcijam. Flavonoidi v vitaminu P pospešujejo regeneracijo živčni celic, kar med drugim tudi zmanjša tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

Kje najdemo največ flavonoidov?
Flavonoide je moč prepoznati že po barvi. Če ima živilo temne, močne in žive barve (najpogosteje so to modra, oranžna in rdeča), potem ima gotovo tudi veliko flavonoidov. Med najbogatejšimi živili tako najdemo:

• jabolka
  
• slive
  
• češnje
  
• grozdje
  
• banane in kivi
  
• vse vrste citrusov (limone, pomaranče, grenivke, limete)
  
• jagodičevje (borovnice, maline, robide, jagode)
  
• čebula in česen
  
• peteršilj in zelena
  
• paradižnik
  
• brokoli
  
• zelje
  
• ohrovt in špinača
  
• paprika in pekoča paprika
  
• šparglji
  
• mandlji
  
• zeleni in črni čaj
  
• kurkuma
  
• rožmarin in origano
  
• cimet (ne kitajski ali ameriški - to velja samo za cimet iz Šrilanke)
  
• surov kakav (kakav v beli čokoladi ne šteje)

Večina flavonoidov se nahaja v lupini, med toplotno obdelavo pa večini moč uplahne. To ne velja samo za kuhanje, pač pa tudi skladiščenje. Na primer: čebula po 6 mesecih izgubi več kot polovico flavonoidov. To isto velja tudi za zamrznjeno sadje, ki že takoj izgubi tretjino hranilnih snovi, je pa res, da v takem stanju potem ostane tudi več let. Na splošno velja, da se s kuhanjem izgubi skoraj 80 odstotkov flavonoidov, zato poskušajte kuhati čim manj.