
Znanka, upokojena učiteljica iz Prlekije, je ta recept prvič preizkusila zaradi vnukov, ki buče niso hoteli niti pogledati. Juha? Ne. Pire? Nikakor. Ko pa je jeseni na mizo prinesla celo bučo s "skritim zakladom" v notranjosti, sta oba pojedla vsak po dva kosa in nato spraševala, kdaj bo spet "čarobna buča". Danes jo peče vsako jesen. Kot pravi sama, sladkorja dodaja vse manj, ker se buča sama poskrbi za sladkobo.
Gotovo se boste strinjali, da so najboljši jesenski recepti tisti z bučami. Buče so namreč tako vsestransko uporabne, da nas vedno znova presenetijo. V ljudskem izročilu so že od nekdaj cenjene tudi zaradi blagodejnih učinkov. Pripisujejo jim blag diuretični učinek (pospešeno izločanje urina), zato so jih naše babice priporočale pri težavah s protinom, vnetjih ledvic in sečnega mehurja ter pri revmatičnih težavah. Novejše raziskave preučujejo tudi njihov morebitni vpliv na raven krvnega sladkorja. Ljudsko izročilo bučam pripisuje še pomirjujoč učinek, blagodejen vpliv na črevesje in dlesni ter celo "pomlajevanje". Buče so izjemna živila tako za starejše kot za otroke. Če jih znate pripraviti na atraktiven način, bo obrok zabaven za vso družino.
Buča spada med najlažja jesenska živila. Sto gramov bučnega mesa ima le okoli 26 kilokalorij, kot kažejo tudi podatki ameriške baze hranilnih vrednosti USDA FoodData Central. Njena živo oranžna barva izvira iz betakarotena, ki ga telo pretvarja v vitamin A. Ta je po podatkih Urada za prehranska dopolnila ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH) pomemben za vid, imunski sistem in zdravje kože. Več o hranilni vrednosti buče si lahko preberete v članku Buča: 26 kalorij, 200 % vitamina A in razlog, da pozabite na sladkarije.
Buča vsebuje še vitamin C, kalij, magnezij in vlaknine. Zaradi visoke vsebnosti vode je nasitna, a lahka, zato je dobrodošla tudi na jedilniku tistih, ki pazijo na težo. Več o tem piše v prispevku 10 jesenskih živil, ki vam pomagajo pri hujšanju – in okrepijo zdravje pred zimo.
Buča vsebuje malo purinov, zato jo strokovnjaki pogosto uvrščajo med živila, ki so primerna za jedilnik ljudi s protinom. Osnove o tej bolezni in prehrani pri njej pojasnjuje ameriški Nacionalni inštitut za artritis ter mišično-skeletne in kožne bolezni (NIAMS).
Precej zanimanja je deležen tudi vpliv buče na krvni sladkor. Pregledni članek z naslovom The hypoglycaemic effect of pumpkins as anti-diabetic and functional medicines (Adams in sodelavci, 2011) povzema, da bučno meso po nekaterih ugotovitvah lahko prispeva k nižjemu krvnemu sladkorju. Avtorji pa poudarjajo, da večina dokazov izhaja iz poskusov na živalih. Podobno ugotavlja pregled v reviji Shiraz E-Medical Journal, ki je zajel raziskave o vrsti Cucurbita ficifolia. Ima morda koristne učinke, za trdne zaključke pa potrebujemo več raziskav na ljudeh.
Nasvet nutricionista: buča ima relativno visok glikemični indeks, a hkrati zelo malo ogljikovih hidratov, zato je njena glikemična obremenitev nizka. Pri tej sladici pa največ k sladkorju prispevata dodani sladkor in karamela, ne buča. Ljudje s sladkorno boleznijo naj si zato privoščijo manjši kos ali pa pripravijo različico z manj sladkorja (glejte spodaj). Kdor ima napredovalo ledvično bolezen, naj se o uživanju buče posvetuje z zdravnikom. Buča je namreč bogata s kalijem, katerega vnos je pri nekaterih ledvičnih bolnikih treba omejiti, kar pojasnjuje tudi NIH v pregledu o kaliju.
Polnjena buča s kremo ni le domača iznajdba. Na Tajskem, v Kambodži in Laosu je zelo priljubljena sladica sangkhaya fak thong. Gre za kokosovo kremo, ki jo pečejo na pari v celi buči in prodajajo na tržnicah, pogosto kar po rezinah. Zanjo navadno uporabijo bučo kabocha, ki je v sorodu z našo hokaido bučo, kremo pa odišavijo s pandanovimi listi (poznano tudi kot azijska vanilija, okus pa ima po vaniliji, mandljih in sveže pečenem rižu basmati). Postopek nazorno prikazuje tajska kuharica Pailin Chongchitnant na spletni strani Hot Thai Kitchen. Naša različica je bolj evropska: z mlekom, vanilijo in karamelo, ki spominja na kremšnito ali karamelni puding.
Razbijte jajca v skledo, dodajte sladkor in dobro stepite, da dobite penasto kremo. Nato dodajte še mleko in vanilijev sladkor ter dobro premešajte.
3 žlice sladkorja segrejte na štedilniku in naredite karamelo. Sladkorja med segrevanjem ne mešajte, le ponev občasno nagnite. Ko dobi zlato rjavo barvo, jo odstavite, saj se karamela hitro zažge in postane grenka.
Buči odrežite vrh, ki bo služil kot pokrov. Nato izdolbite bučo, vendar zgolj toliko, da bo dovolj prostora za jajčno kremo. Stene naj ostanejo debele vsaj dva centimetra, da buča med peko ne poči. Notranjost buče potresite z moko in jo nato stresite ven, da se stene buče dobro osušijo. V izdolbino vlijte najprej karamelo, da pokrije dno izdolbine, nato pa v bučo vlijte še jajčno kremo. Bučo pokrijte s pokrovom in jo postavite v pekač, v katerega nalijete za prst vode. Pečico segrejte na 160 do 170 stopinj Celzija, bučo pa pecite 2 uri. Pazite, da voda ne povre. Občasno lahko zmanjšate temperaturo ali odprete pečico, po potrebi pa dolijte vodo.
Ko je buča pečena, jo odstranite iz vode in počakajte pol ure, da se ohladi.
Bučnega mesa, ki ga izdolbete, nikar ne zavrzite. Iz njega lahko skuhate juho po receptu Skrivnost kremne bučne juhe: zakaj jo je treba najprej speči v pečici ali ga naribate za Ko palačinka postane jesen: bučna različica s skuto, ki vas bo navdušila. Kuhano bučo lahko porabite tudi v napitku iz ljudskega izročila, ki ga opisujemo v članku Tri sestavine, ena navada: napitek, ki so ga od Rusije posvojili celo Tibetanci.
Semena operite, posušite in jih nekaj minut pražite v pečici. Dobili boste hrustljav prigrizek, bogat z magnezijem, cinkom in beljakovinami. Več o tem piše v prispevku Pet semen, ki jih imate verjetno doma – in ki so lahko boljša od marsikatere tablete.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:


