Kaj se dogaja, če prehitro vstanete?

Zgodnje jutranje vstajanje ima številne prednosti (seveda je predpogoj, da greste tudi zvečer prej spat). Tukaj je le nekaj teh:

1. Vzemite si čas, da se zbudite
Z zgodnejšim prebujanjem daste organizmu priložnost, da se prebudi po naravni poti. Raziskovalci pravijo, da proces prebujanja traja najmanj 2 uri. Torej, če se zbudite ob 8:30 in morate biti ob 9:00 v službi, več kot eno uro še ne boste v polnem pogonu. Pa ne mislite, da je to kar tako ... Če se zbujate dve uri pred službo, boste imeli več energije, boste bolj produktivni in delo vam bo šlo lažje od rok. Če boste tak tempo vzdrževali vsaj 2 tedna, se boste neprimerno boljše počutili.



Je pa res, da je treba za vstajanje ob 7. uri hoditi spat okrog 11. ure.

2. Zmanjšana nevarnost depresije
Študija objavljena v Journal of Psychiatric Research dokazuje, da imajo ženske, ki se zbujajo prej, manj težav z duševnimi boleznimi, kot so depresija, aksioznost, motnje razpoloženja ... Ne pozabite, da spanje pomaga organizmu, da se regenerira.

3. Bodite bolj optimistični
Ljudje, ki zgodaj vstajajo so manj nagnjeni v negativnim in težkim mislim. Ne pozabit, da so stresne misli tiste, ki so večinoma krive, da se zjutraj zbudimo. Teh misli se ne da, kar tako izklopiti ...

4. Zgodnji ljudje so bolj produktivni
Raziskava, ki jo je naredil profesor Christoph Randler med svojimi 367 študenti, je pokazala, da so tisti, ki so prej vstajali imeli boljše ocene. Jutranji ljudje so bolj proaktivni in usmerjeni v reševanje težav, zato so uspešnejši v karieri. Vendar to velja le, če vsak dan dovolj spite. Spanje na zalogo ne obstaja.

5. Jutranji ljudje trdneje spijo
Kakovost spanca je pri ljudeh, ki zgodaj vstajajo, boljša- In ne samo to: ker ima organizem dovolj časa, da se sprosti in regenerira, so jutranji ljudje tudi na videz bolj zdravi in lepi.

In še najpomembnejša točka:

6. Odkar je svet preživel korona krizo, so se razmere spremenila
Ankete objavljena v reviji Molecular Psychiatry in v kateri je sodelovalo 85.000 udeležencev, je pokazala, da je v času epidemije več kot polovica ljudi delala od doma. Že v začetni fazi se je število depresij znižalo za skoraj polovico, bolezni, ki nastanejo zaradi kljubovanju biološki uri, so skorajda izginile (nepravilen ritem prehranjevanja), ker se je isto dogajalo po celem svetu, je prišlo do svojevrstnega preobrata v poslovanju, zato nutricisti ocenjujejo, da so z epidemijo največ pridobile "nočne sove". Število anksioznosti in depresij se je pri njih zmanjšalo za več kot 40 odstotkov, pri jutranjih anketirancih pa so te bolezni narasle za 10 odstotkov.

A v povprečju smo vsi ljudje raje nočni, kot jutranji tipi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.