Več ogljikovega dioksida, več cvetnega prahu - pa kaj?!

Ste tudi vi med tistimi, ki vas v zadnjih letih vse bolj draži nos, vas neprijetno ščemi v očeh ali pa vas duši nenavadna "spomladanska utrujenost", ki se nikakor noče poleči? Morda ni razlog le v slabem zraku ali vaši (pre)občutljivosti – raziskave kažejo, da se za tem skriva veliko več ...

Znanost namreč kaže nekaj precej bolj skrb vzbujajočega. Globalno segrevanje lahko vpliva na to, koliko cvetnega prahu sproščajo nekatere rastline, in to bolj, kot si morda upamo priznati.

Znanka, ki se že leta vsako pomlad spopada z alergijskim nahodom, mi je pred časom zaupala, da je po nasvetu babice mesec dni pred začetkom cvetenja začela piti kopriven čaj. Presenečena je bila, kako veliko lažje je tisto pomlad prestala sezono cvetnega prahu – brez neprestanega kihanja in zamašenega nosu, na katera je bila sicer navajena. Seveda gre za osebno izkušnjo in ne za zdravilo, vendar podobne zgodbe od bralcev dobivamo pogosto, kar kaže, da marsikoga zanima, kaj lahko pri lajšanju sezonskih težav postori narava sama.

V zadnjih desetletjih je svet postal toplejši. Temperature se dvigujejo, ozračje pa je vse bolj nasičeno z ogljikovim dioksidom (CO₂). Čeprav tega plina ne vidimo, znanstveniki opozarjajo, da lahko vpliva ne le na ledenike in vremenske ekstreme, ampak tudi na to, kako nekatere rastline rastejo, cvetijo in koliko cvetnega prahu sproščajo.

Kaj se v resnici dogaja z rastlinami?

Na medicinski fakulteti univerze Harvard so raziskovalci pod vodstvom dr. Paula Epsteina, ustanovitelja Centra za zdravje in globalno okolje, skupaj s sodelavci s harvardske katedre za organizmsko in evolucijsko biologijo izvedli poskus na ambroziji (Ambrosia artemisiifolia), eni najbolj alergenih rastlin. Rastline so gojili v dveh zaprtih, nadzorovanih sistemih z različno koncentracijo CO₂ v zraku.

V prvem sistemu je bila koncentracija ogljikovega dioksida podobna tisti iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, približno 350 delcev CO₂ na milijon delcev zraka. V drugem so simulirali dvakrat višjo koncentracijo, 700 delcev na milijon – torej ozračje, kakršno bi lahko pričakovali v prihodnjih desetletjih, če bodo emisije še naprej naraščale.

Rezultat je bil presenetljiv: ambrozija, gojena v ozračju z več CO₂, je proizvedla kar 61 % več cvetnega prahu kot rastline v običajnih pogojih. Gre za eno najbolj citiranih raziskav na to temo, ki jo je kasneje potrdilo tudi več nadaljnjih študij o vplivu podnebnih razmer na cvetenje alergenih rastlin.

Kaj to pomeni za vas?

Naj vas ne zavede misel, da je cvetni prah nedolžen prah rožic. Gre za enega najmočnejših naravnih alergenov – snov, ki lahko pri občutljivih ljudeh sproži izrazit imunski odziv. Najpogostejši simptomi so zamašen nos, srbeče oči, utrujenost, pri nekaterih pa tudi težave z dihanjem. Pri delu populacije se lahko to izrazi kot alergijski rinitis, pri nekaterih pa je povezano tudi z astmo.

Po podatkih strokovnega pregleda, objavljenega v reviji Frontiers in Medicine, ima danes po svetu okoli 400 milijonov ljudi alergijski rinitis, prevalenca pa je v zadnjih desetletjih opazno naraščala, kar strokovnjaki povezujejo tudi z urbanizacijo in okolijskimi dejavniki. Po nekaterih ocenah ima podobne težave tudi vsak tretji otrok v Evropi.

Kaj pravi narava?

Ljudje smo vedno znali poiskati pomoč pri naravi. V naši ljudski tradiciji poznamo številne pripravke, ki naj bi po izkušnjah mnogih pripomogli k lajšanju simptomov in podpori odpornosti telesa. Med najbolj znanimi je kopriva, ki jo ljudsko izročilo že stoletja povezuje z lajšanjem alergijskih težav. Manjša klinična raziskava, objavljena in dostopna na PubMedu, je pri osebah z alergijskim rinitisom sicer zaznala izboljšanje simptomov po uživanju izvlečka korenine kopriv, a je podobno izboljšanje pokazala tudi kontrolna (placebo) skupina, zato avtorji poudarjajo, da so potrebne obsežnejše nadaljnje raziskave. Če vas zanima, kako si kopriven čaj pripravite doma in kaj vse ta "plevel ob poti" še zmore, si lahko preberete tudi naš prispevek Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resnično koristna. Vendar pozor: kopriva je močna rastlina, zato naj napitek ne bo premočen.

Tudi med, še posebej lokalni, se v ljudskem izročilu pogosto omenja v povezavi s privajanjem telesa na lokalne alergene, čeprav znanstveni dokazi o tem učinku še niso povsem enoznačni. Je pa med vsekakor bogat z vitamini, encimi in antioksidanti, zato marsikdo ostaja zvest tej sladki naravni sestavini vsakodnevne prehrane. Velja pa opozoriti, da nekateri strokovnjaki medu ne priporočajo prav osebam, ki so alergične na cvetni prah – več o tem si lahko preberete v prispevku o tem, kdaj med morda ni najboljša izbira.

Dr. Andrew Weil, znani ameriški zdravnik in eden od pionirjev integrativne medicine, v svojih nasvetih o protivnetni prehrani že vrsto let priporoča kombinacijo živil, bogatih z vitaminom C in omega-3 maščobnimi kislinami (na primer iz lanenih semen ali mastnih rib), ki naj bi po njegovem mnenju podpirala uravnoteženo delovanje imunskega sistema. Kar se probiotikov tiče, več kliničnih raziskav – povzetih tudi v pregledu, objavljenem v World Allergy Organization Journal – nakazuje, da lahko redno uživanje določenih probiotičnih sevov med sezono cvetnega prahu pri delu ljudi omili nosne simptome in izboljša kakovost življenja, čeprav se učinki med posameznimi sevi in študijami precej razlikujejo. Če vas zanima širša povezava med črevesno mikrobioto in odpornostjo telesa, si lahko ogledate tudi naš prispevek 3 sestavine za domač probiotik.

Kaj lahko storite danes?

Če vas alergije pestijo, to še ne pomeni, da ste nemočni. Preventivni ukrepi ostajajo eno najbolj dostopnih orodij. Preverite, kdaj je cvetni prah v zraku najmočnejši – najbolj kritični meseci so navadno od marca do konca junija, pri čemer so travniške rastline pogost povzročitelj težav. Zanimivo je tudi, da se lahko določena hrana pri alergikih na cvetni prah "navzkrižno" odzove – podobno kot pri alergiji na kivi ali pri navzkrižni alergiji na zeleno pri osebah, občutljivih na cvetni prah breze.

Kakorkoli, splošna priporočila strokovnjakov so:

• zračite stanovanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je koncentracija cvetnega prahu praviloma nižja,
• perilo sušite v zaprtih prostorih,
• po sprehodu si umijte obraz in lase,
• v obdobjih visoke koncentracije cvetnega prahu po potrebi uporabljajte nosne filtre ali omejite čas zunaj.

Kaj pa dolgoročno?

Tu pridemo do pomembnega vprašanja. Podnebne spremembe niso le stvar oddaljenih ledenikov in topljenja Arktike – po mnenju številnih strokovnjakov lahko vplivajo tudi na naše vsakodnevno počutje, tukaj in zdaj. Obsežna analiza, objavljena v reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences), ki je zajela podatke iz 60 severnoameriških merilnih postaj med letoma 1990 in 2018, je pokazala, da se je sezona cvetnega prahu v tem obdobju podaljšala za povprečno 20 dni, količina peloda v zraku pa se je povečala za približno 21 %, kar so raziskovalci v veliki meri povezali s podnebnimi spremembami. To lahko pomeni več dni z izraženimi simptomi in večjo obremenitev za tiste, ki se s sezonskimi alergijami že tako spopadajo.

Zato ni presenetljivo, da vse več strokovnjakov poudarja povezavo med zdravjem okolja in našim vsakdanjim počutjem. Manjše, a dosledne spremembe navad – od prezračevanja doma do izbire živil – lahko marsikomu olajšajo pomlad.

Sklep

V času, ko se narava spreminja hitreje, kot smo si morda predstavljali, je vredno pogledati tudi k preizkušenim receptom naših babic – k zeliščem, uravnoteženi prehrani in preprostim, premišljenim navadam. Hkrati pa se splača gledati naprej: podpirati okolju prijazne prakse, sajenje dreves in zmanjševanje emisij.

To, kar danes vdihavamo, ni več samo zrak. Je odraz sveta, ki ga soustvarjamo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.