Globalno segrevanje povečuje proizvodnjo cvetnega prahu

Ste tudi vi med tistimi, ki vas v zadnjih letih vse bolj draži nos, vas neprijetno ščemi v očeh ali pa vas duši nenavadna "spomladanska utrujenost", ki se nikakor noče poleči? Morda ni razlog le v slabem zraku ali vaši (pre)občutljivosti, raziskave kažejo, da se za tem skriva veliko več ...

Znanost namreč kaže nekaj precej bolj skrb vzbujajočega. Globalno segrevanje neposredno vpliva na to, koliko cvetnega prahu sproščajo rastline, in to bolj, kot si morda upamo priznati.



V zadnjih desetletjih je svet postal toplejši. Temperature se dvigujejo, ozračje pa je vse bolj nasičeno z ogljikovim dioksidom (CO2). Čeprav tega plina ne vidimo, ima močan vpliv ne le na ledenike in vremenske ekstreme, ampak tudi na to, kako rastline rastejo, cvetijo in kako močno nas "napadajo" z alergeni.

Kaj se v resnici dogaja z rastlinami?

Na medicinski fakulteti slavne univerze Harvard so izvedli zanimiv eksperiment. Vodil ga je priznani zdravnik in raziskovalec dr. Paul Epstein, ki je leta 1996 ustanovil Center za zdravje in globalno okolje. Skupaj s svojo ekipo je rastline gojil v dveh različnih svetovih. Oba sta bila zaprta sistema, kjer so nadzorovali količino CO2 v zraku.

V prvem sistemu je bila koncentracija ogljikovega dioksida podobna današnji, približno 350 delcev CO₂ na milijon delcev zraka (kar je tudi približno raven, ki jo je Zemlja imela okoli leta 1980). V drugem sistemu pa so simulirali ozračje prihodnosti, takšno, kot nas morda čaka že čez nekaj desetletij, če bo šlo tako naprej: 700 delcev CO₂ na milijon delcev zraka.

Rastline v bolj ogljikovi atmosferi so proizvedle kar 61 % več cvetnega prahu! To pomeni, da z vsakim vdihom v takšnem ozračju vase potegnemo skoraj dvakrat več mikro delcev, ki povzročajo kihanje, solzenje in celo hujše oblike astme.

Kaj to pomeni za vas?

Naj vas ne zavede misel, da je cvetni prah nedolžen prah rožic. To je eden najmočnejših naravnih alergenov. Snovi, ki lahko pri občutljivih ljudeh sprožijo močan imunski odziv. Najpogostejši simptomi so zamašen nos, srbeče oči, utrujenost in pri nekaterih tudi težave z dihanjem. Vse to lahko vodi v alergijski rinitis, v hujših primerih pa tudi v astmo, kronično bolezen pljuč, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima danes okoli 400 milijonov ljudi alergijski rinitis. Do leta 2050 naj bi se ta številka skoraj podvojila, tudi zaradi vpliva okolja. Po nekaterih ocenah je vsak tretji otrok v Evropi že zdaj alergik, in ta trend strmo narašča.

Kaj pravi narava?

Ljudje smo vedno znali poiskati pomoč pri naravi. V naši ljudski tradiciji poznamo številne pripravke, ki lahko pomagajo ublažiti simptome in okrepiti odpornost. Med najbolj znanimi in učinkovitimi je kopriva, ki vsebuje naravne antihistaminike, ki zmanjšujejo odziv telesa na alergene. Priporočamo, da si v sezoni cvetenja (marec - junij) vsak dan pripravite čaj iz sveže ali posušene koprive. Vendar pozor: kopriva je močna rastlina, zato napitek naj ne bo premočen.

Tudi med, še posebej lokalni, je pogosto v ljudskem zdravilstvu uporabljan kot naravna cepilna terapija. Če redno uživate med, pridelan v okolju, kjer živite, naj bi to pomagalo telesu, da se privadi na lokalne alergene. Resda znanstveni dokazi o tem še niso povsem potrjeni, vendar pa je med poln vitaminov, encimov in antioksidantov, zato ni razloga, da ga ne vključite v svojo vsakodnevno prehrano.

Po mnenju dr. Andrewa Weila, zdravnika in pionirja integrativne medicine, lahko kombinacija vitamina C, omega-3 maščobnih kislin (npr. iz lanenega semena ali rib) in probiotikov pomaga telesu pri uravnavanju imunskega odziva. Raziskava objavljena v reviji Allergy leta 2019 je pokazala, da je pri posameznikih, ki so redno uživali probiotike, prišlo do 30 % manj izrazitih simptomov alergij.

Kaj lahko storite danes?

Če vas alergije pestijo, to še ne pomeni, da ste nemočni. Sodobne raziskave kažejo, da so preventivni ukrepi še vedno najmočnejše orožje. Preverite, kdaj je cvetni prah v zraku najmočnejši. Najbolj kritični meseci so od marca do konca junija, pri čemer so travniške rastline največji povzročitelj težav, dogaja pa se, da se s klimatskimi spremembami spreminjajo tudi meseci "cvetenja". Točnega odgovora zakaj je temu tako, znanost (še) nima, prav tako tudi ne, kaj drugega se nahaja v zraku in je enako, ali pa še bolj, alergeno.

Kakorkoli ... Znanost priporoča:

• zračite stanovanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je koncentracija cvetnega prahu nižja,
  
  
• perilo sušite v zaprtih (!!!) prostorih,
  
  
• po sprehodu si umijete obraz in lase,
  
  
• uporabljate nosne filtre ali pa preprosto ostanete več doma z zaprtih prostorih.

Kaj pa dolgoročno?

Tu pa pridemo do pomembnega vprašanja. Podnebne spremembe niso le stvar oddaljenih ledenikov in topljenja Arktike, ampak vplivajo na naše zdravje, tukaj in zdaj. Kot kažejo raziskave, se je cvetni prah zaradi podnebnih sprememb že zdaj podaljšal za povprečno 20 dni, količina peloda pa se je v zadnjih 30 letih, predvsem zaradi dviga temperature in več CO2 v ozračju, povečala za več kot 20 %. To pomeni več alergij, več obiskov pri zdravniku, več porabljenih zdravil, v daljšem časovnem intervalu in nižja kakovost življenja.

Zato ni presenetljivo, da mnogi zdravniki že zdaj poudarjajo: zdravje prihodnosti bo močno odvisno od zdravja planeta. Če ne bomo ukrepali, se bodo simptomi, ki so danes neprijetni, jutri morda spremenili v resne zdravstvene izzive.

Sklep

V času, ko se narava spreminja hitreje, kot smo si predstavljali, je morda prav, da se znova ozremo nazaj k preizkušenim receptom naših babic, k zeliščem, naravni prehrani in preprostim rešitvam. Toda hkrati moramo gledati naprej: podpirati okolju prijazne prakse, sajenje dreves, zmanjševanje emisij in zavzemanje za čist zrak.

To kar danes vdihavamo, ni več samo zrak. Je ogledalo sveta, ki ga soustvarjamo.